Tragedijo primerjajo s tisto na Korziki

Za lokalno skupnost, kakršna je Sevnica, je izgubiti ljudi na ključnih funkcijah v občinski upravi, krajevnih skupnostih in podjetjih izguba, ki je ni mogoče nadomestiti v kratkem času.

Objavljeno
04. julij 2008 22.59
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Sevnica - "Za lokalno skupnost, kakršna je Sevnica, je izgubiti ljudi na ključnih funkcijah v občinski upravi, krajevnih skupnostih in podjetjih izguba, ki je ni mogoče nadomestiti v kratkem času - ali celo nikoli. To so bili ljudje, ki so bili strokovnjaki na svojih področjih, ljudje, na katerih je slonel napredek Sevnice." S temi besedami so vidno pretreseni zaradi izgube sodelavcev, nadrejenih in ljudi, s katerimi so prijateljevali tudi po službi, pred novinarje v sejni sobi sevniške občine včeraj stopili poklicni podžupan in predsednik sevniške SLS Srečko Ocvirk, direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl in nepoklicna podžupanja Breda Drenek Sotošek. Izrazili so sožalje svojcem umrlih, se javno zahvalili za podporo države ter za ponujeno pomoč slovenskih občin.

 

Imen petih pogrešanih skoraj niso izgovarjali, še manj osmih umrlih. Če pa so jih že, tako kot pri omembi imena Mateje Konajzler, 29-letne sodelavke, vodje projektov verige elektrarn na spodnji Savi in osrednje občinske čistilne naprave, ki je umrla v bolnišnici, so se njihove besede trgale. Mamica dobro leto dni stare hčerke je namreč komaj prišla s porodniškega dopusta.

 

V Sevnici četrtkovo tragedijo primerjajo z letalsko nesrečo v Ajacciu na Korziki. Na tako veliko tragedijo, pravijo, ne more biti pripravljena nobena občina. V skladu z občinskimi pravnimi akti bo vodenje do nadomestnih volitev prevzel poklicni podžupan Srečko Ocvirk, ki je zagotovil, da o novem kandidatu sevniške SLS za poslanca še nihče ni niti pomislil. Ocvirk je eden tistih srečnežev - števila povabljenih novinarji nismo izvedeli -, ki se je udeležil spusta po Savi, a še pravi čas, pred HE Blanca oziroma pred slepim rokavom, sestopil na breg. Povedal je, da so se pred spustom dogovorili, da se tam ustavijo vsi in gredo del poti peš, zavedajoč se, da je premostitev pregrade pri HE kritična točka. Kdo je dal pobudo, da pot nadaljujejo čez smrtno nevarna prelivna polja, ne ve.

 

Dovoljenje za spust, smo izvedeli, je bilo v pristojnosti organizatorja. Nedvoumen pa je bil tudi odgovor na vprašanje, ali občina Sevnica premore odlok o plovnem režimu na Savi, kot ga določa zakon o plovbi po celinskih vodah: "Samo za območje HE Boštanj, ne pa tudi za območje tragedije."

 

Mnenja gospodarskega ministra Andreja Vizjaka (doma iz bližnjih Brežic), da gre pri nesreči za očitno človeško napako, v Sevnici niso hoteli komentirati. Zvone Košmerl: "Pač eno od mnenj." Dodal je, da so pri organizaciji vpisov v žalne knjige naleteli na dileme, ki jih celo s pomočjo državnega protokola ne morejo razvozlati. Na katere konkretno? "Pogrešani uradno niso mrtvi."

 

Na vprašanje Dela, na čigavo pobudo so si premislili in za spust niso uporabili raftov v spremstvu izkušenih raftarjev, kot je pisalo v vabilu, je Srečko Ocvirk še vedno pretresen odgovoril: "Organizacija je bila zamisel župana, ki je bil športnik ... Ne vem, zakaj se je tako odločil."

 

Zgodbo o županu Jancu, športniku oziroma predmetnem učitelju športne vzgoje, je v enem napol praznih lokalov včeraj zgodaj popoldne potihem pripovedoval tudi priletni Sevničan. Z županom se je usoda, je rekel zmajaje z glavo, res poigrala. Kristjan Janc je namreč kot mladenič na sevniškem letnem bazenu prve dinarje služil kot reševalec iz vode.