Tiskane izdaje
Tri vlade v petih letih niso bile sposobne rešiti vprašanja vzdrževanja nekdanjega rudnika živega srebra v Idriji. Najbolj žalostno je, da je denar v proračunu zagotovljen, a zaradi tragične birokracije ne pride do Unescovega mesta. Zaposleni so februarja ostali brez plač, denarja ni več niti za elektriko.
»Zaposleni so za zdaj potrpežljivi in hodijo na delo. So pa jasno povedali, da ne bodo na voljo brezplačno,« je pojasnil Marko Cigale, likvidacijski upravitelj rudnika v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH). Iskanje rešitve za upravljavca jame in zagotavljanje denarja za vzdrževanje nezalitega dela jame ter monitoringa se že pet let vrti v začaranem krogu – odkar se je vlada odločila likvidirati družbo rudnika, upravljanje jame z zaposlenimi pa prenesti na Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg).
Že ta poteza je bila precej nevizionarska, saj center spada pod kulturni resor, kjer ministrica Julijana Bizjak Mlakar ni potrebovala veliko časa za ugotovitev, da kultura nima ničesar z rudarstvom, in zavrnila vladni sklep. Dvanajst idrijskih knapov je ostalo v družbi v likvidaciji, 450.000 evrov denarja za vzdrževanje rudnika pa na gospodarskem ministrstvu. Tam pa opozarjajo, da lahko denar zaradi vladnega sklepa namenijo zgolj CUDHg, in ne drugemu upravljavcu.
Neodgovorna birokracija
Župan Bojan Sever obupuje. Občina je nazadnje predlagala, da bi upravljanje jame z rudarji in njihovimi nalogami prevzela tamkajšnja komunalna služba. Pogodba je bila že na mizi, a se je potem pokazalo, da zaradi zapletov z javnimi naročili brez razpisa ne bi bila vzdržna, problem je tudi rudarska pravica, ki je komunala nima. Občina kljub vsemu predlaga, naj CUDHg prevzame naloge vzdrževanja jame, kot je zapisano v njegovi osnovni dejavnosti od ustanovitve leta 2011, s čimer bi takoj zagotovili denar za plače in vzdrževanje, medtem pa bi lahko center razpisal koncesijo za najmanj 20 let. Komunala Idrija bi se prijavila.
»Rudnik je državni in zanj mora skrbeti država. To je zelo preprosto, toda vedno se pogovarjamo z nekom drugim. Uradniki niso izpeljali postopkov, čeprav smo vedno ponujali rešitve. Denar je zagotovljen samo za CUDHg in ministrstvo za kulturo naj zato uresniči vladni sklep o prenosu obveznosti z rudnika na center. Samo za ta vmesni čas, da bodo ljudje lahko dobili plače. Če ministrstvo za kulturo noče rudarjev, naj jih imenuje hišniki nekega rova. Po muzejih hišnike plačujejo,« rešitev predlaga idrijski župan Bojan Sever.
Ministrstvo za kulturo ostaja neomajno – CUDHg je odgovoren za kulturno dediščino, zavod pa ne more ne finančno ne kadrovsko vzdrževati nezalitega dela jame: »Dejavnosti so pomembne dolžnosti države in lokalne skupnosti, katerih nestrokovno in neodgovorno izvajanje ima lahko resne posledice za celotno vplivno območje nekdanjega rudnika živega srebra, v skrajnem primeru lahko tudi za premoženje večje vrednosti ali življenja prebivalcev. Takšne odgovornosti ministrstvo za kulturo ne more prevzeti.«
Iz resorja za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so sporočili, da vladi ne bodo predlagali novih sklepov za obravnavo: »Menimo, da je treba čim prej zagotoviti monitoring in vzdrževanje, da bomo zagotovili denar takoj, ko bodo urejene razmere.« Da je edini upravičenec za proračunska sredstva CUDHg, so ponovili tudi na ministrstvu za infrastrukturo, kamor spada rudarstvo.
Izkoristili vse zasilne izhode
»Vse morebitne zaplete bi morali predvideti že prej, ne pa da vlada potrdi nekaj, nato pa iščejo tretjo rešitev, ki zakonsko sploh ni izvedljiva. To je absurd birokracije, da je denar zagotovljen, a ga ne moremo dobiti. Zdaj ga ni več ne za plače in ne za račune,« je povedal Cigale in spomnil, da se je rudnik že zadnje leto in pol financiral sam, ko je iz likvidacijske mase počrpal še zadnjih 750.000 evrov, pri čemer je dala občina 350.000 za nakup Kajzer parka. Za nameček dela izvaja tudi brez rudarske pravice, ki jih je izgubil ob koncu leta 2014. Pravico je ministrstvo za infrastrukturo podelilo – CUDHg.
Cigale je že leta 2009 opozarjal, da likvidacija rudnika ni potrebna, ker da bo treba vzdrževanje in monitoring voditi, dokler ne bo jasno, da se tla pod Idrijo zaradi posledic rudarjenja ne premikajo več. To pa dela, ki jih lahko izvajajo le rudniški delavci, podaljša v neznano prihodnost. Možnost, da bi država storila korak nazaj in prekinila likvidacijo rudnika, je malo verjetna, saj se menda s takšno rešitvijo ne strinja SDH. »Po pravici povem, da ne vem, kaj bi še lahko naredili. Ne vidim izhoda iz položaja, saj so vsi naši predlogi doslej ostali neuslišani,« pravi Cigale.
