Trdijo, da delajo red, a sami kršijo zakone

Občinska ladja po Bohinjskem jezeru pluje na črno, občina pa je brez dovoljenj zgradila tudi pomol.

Objavljeno
16. junij 2016 23.00
Pristanišče Pod skalco
Blaž Račič
Blaž Račič
Ribčev Laz – »S plovbnim odlokom bomo zagotovili red na jezeru,« je sprejetje občinskega akta pred številnimi kritikami predvsem zaradi zaračunavanja uporabe izstopno-vstopnih mest branil bohinjski župan Franc Kramar. A kaže, da občina na jezeru že dolga leta sama krši zakonodajo in je na črno zgradila tudi nov pomol za priveze čolnov Pod skalco.

Pomol je prvi od treh pristanišč, ki jih predvideva novi odlok o plovbnem režimu. Za njegovo postavitev občina ni pridobila ne gradbenega dovoljenja ne naravovarstvenih in vodnih soglasij. Bohinjski župan Franc Kramar pravi, da se pridobivanje gradbenega dovoljenja lahko vleče tudi eno leto ali več, občina pa je pohitela, da bi pomol uredili še pred začetkom poletne turistične sezone. Župan pravi, da dokumentacijo za vloge še pridobivajo.

Maja Ankerst, vodja oddelka za prostor in kmetijstvo na radovljiški upravni enoti je za Delo povedala, da se pomoli do površine 20 kvadratnih metrov štejejo za enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenje, mora pa imeti investitor zanje ustrezna soglasja, za postavitev pomolov, večjih od 20 kvadratnih metrov, pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Čeprav je bohinjski pomol manjši od 20 kvadratnih metrov, bi morala občina na podlagi zakona o plovbi po celinskih vodah za soglasje zaprositi republiško upravo za pomorstvo. Njen direktor Jadran Krivec je dejal, da »za potrebe gradnje ali obnove objektov (pomolov) na Bohinjskem jezeru uprava za pomorstvo ni prejela nobenih vlog oziroma zahtevkov, zato niti soglasij niso izdali.« To pomeni, da je občina brez soglasja lani obnovila tudi pomol za ladjo v Ribčevem Lazu, čeprav bi ga po zakonu o plovbi na celinskih vodah morala imeti. Župan Kramar pojasnjuje, da soglasja niso pridobili, »ker je bil pomol na tem mestu zgrajen že leta 1958« in so ga le popravili ter da niso vedeli, da morajo imeti soglasje. Napovedal je, da ga bodo pridobili.

Glede novega pomola Pod skalco, kjer je občina za urejanje pristanišča in gradnjo pomola porabila 60.000 evrov, so na inšpektoratu za okolje in prostor pred dnevi prejeli prijavo. »Inšpekcijskega postopka v zvezi z omenjenimi objekti za zdaj ne vodimo, saj prijava predstavlja zgolj indic za morebitno uvedbo inšpekcijskega postopka glede na prioritete pri delu,« so povedali na inšpektoratu.

Odlok bodo morali popraviti

Težav pa občina nima samo z novozgrajenim pomolom, temveč tudi z novim odlokom o plovbnem režimu na Bohinjskem jezeru. Na ministrstvu za infrastrukturo so ugotovili, da odlok ni skladen z zakonom o plovbi po celinskih vodah, v nasprotju z zakonom o vodah pa so tudi določbe, ki urejajo plovbo plovil na motorni pogon. »Na območju Bohinjskega jezera je dovoljena izključno uporaba plovil na vesla, in ne na motorni pogon,« pravijo na ministrstvu.

Plovbo plovil na motorni pogon lahko z uredbo dovoli vlada, določa zakon o vodah iz leta 2002. Franc Kramar štirinajst let po sprejetju zakona pravi, »da za plovbo občinske ladje čakamo uredbo in pritiskamo na ministrstvo za okolje in prostor ter na vlado, da jo čim prej izdajo«. Kljub določbam zakona o vodah Kramar trdi, da občinska ladja Bohinj z električnim pogonom, tako kot ladja Zlatorog, ki je zdaj na suhem zaradi popravila, legalno pluje že vse od leta 1998, ko so jo začeli uporabljati.

Vprašanja v zvezi z zakonitostjo plovbe občinske ladje smo poslali na inšpektorat za plovbo po celinskih vodah in na inšpektorat za okolje in prostor. Zanimalo nas je predvsem, ali je mogoče, da skoraj dve desetletji ne bi zaznali kršitve zakona, vendar odgovora še nismo prejeli.

Marin Medak, eden najglasnejših nasprotnikov bohinjskega odloka, pravi, da so ugotovitve nadzora ministrstva za infrastrukturo za veslače, ki nasprotujejo odloku in še zlasti zaračunavanju plovbe, »več, kot so pričakovali«. »Odlok so naredili po domače,« pravi Medak, ki ugotavlja, da ni problem le bohinjski odlok, ampak zakon o plovbi po celinskih vodah, ki sploh dovoljuje zaračunavanje plovbe.