Tiskane izdaje
Trenta – Prebivalce v dolini Trente v bovški občini mineva potrpljenje, ko kljub mili zimi cesta čez Vršič ni vseskozi splužena in prevozna. Država je zaradi varčevanja dvignila roke, zato cestni podjetji na primorski in gorenjski strani prelaza načeloma ne plužita. Trentarji opozarjajo na gospodarsko škodo.
Razen krajših popolnih zapor je bila vršiška cesta v tej zimi prevozna skoraj do novega leta, ko je zapadlo dobrih 20 centimetrov snega. Kljub lepemu vremenu so jo pristojne službe očistile šele 8. januarja, ko je bila spet uradno prevozna. To jezi v dolino ujete domačine, ki imajo do Bovca 23 kilometrov, do gorenjske strani pa morajo ob zaporah čez prelaz Predel. »Prelaz Vršič je bil velikokrat upravičeno zaprt zaradi nevarnosti plazov, da pa je neprevozen zaradi 20 centimetrov suhega snega, je nesprejemljivo,« je kritičen domačin Marko Pretner. Opozarja, da so občani precej vezani na Gorenjsko, saj je vožnja do Jesenic polovico krajša kot do regijskega središča v Novi Gorici. V najhujših zimah je bil prelaz zaprt tudi od oktobra do maja. »A takšnih zim že dolgo ni več,« je dodal.
Drago, neučinkovito pluženje
Krajevna skupnost Soča-Trenta se je zato z odprtim pismom obrnila na ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Domačini trdijo, da bi bilo že zaradi stroškov pluženja bolje, če bi za prevoznost Vršiča skrbela gorenjska stran. Opozarjajo, da je vzdrževanje ceste čez 1611 metrov visoki prelaz za Cestno podjetje Nova Gorica (CPG) zelo drago, saj morajo vozila pripeljati iz oddaljenega Bovca, medtem ko je Kranjska Gora pod vznožjem gore. »Dopuščamo možnost še bolj racionalne in preproste rešitve, vendar smo prepričani, da je takšno vzdrževanje zelo drago in neučinkovito,« so zapisali.
Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da so cesto med novoletnimi prazniki zaprli zaradi neugodnih vremenskih razmer. Ker je uvrščena šele v šesti prednostni razred, je v zimskih razmerah na njej popolna zapora, zimske službe pa ne izvajajo. »V zaostrenih razmerah je vzdrževanje zimske prevoznosti neracionalno. Poleg tega se je v okolje narodnega parka na leto sprostilo več deset ton soli, kljub temu pa ni bilo mogoče zagotoviti neprekinjene prevoznosti. Po izračunih lahko v hujših zimah vzdrževanje stane tudi več kot 9000 evrov na dan, cesto pa prevozi nekaj deset vozil na dan,« se branijo na direkciji.
Pred novim letom so cesto s kranjskogorske strani splužili izjemoma: zaradi ljudi in avtomobila, ki so v sneženju ostali na Vršiču, je pojasnil Damjan Pestotnik, vodja vzdrževanja cest v Gorenjski gradbeni družbi. V nasprotju z direkcijo pravi, da takrat ni zapadlo veliko novega snega: »Če naenkrat zapade več kot 20 centimetrov, pluženje ustavimo. Glede na snežne razmere, vremensko napoved in druge okoliščine se nato odločimo za morebitno pluženje.« Opozoril je, da se na območju pod Vršičem precej poveča nevarnost snežnih plazov, če na snežno podlago zapade nov sneg.
Na direkciji dodajajo, da vzdrževanje zimske prevoznosti neracionalno, s soljenjem ceste, ki je hkrati tudi tehnični spomenik, da se povzroča tudi škoda na objektih in da ob tem ne gre pozabiti, da gre za cesto v osrčju Triglavskega narodnega parka ter da se pri vzdrževanju prevoznosti tako letno v okolje narodnega parka sprosti več deset ton soli, kljub temu pa ni bilo možno zagotoviti neprekinjene prevoznosti.
Do lanske zime so odgovorni cesto odpirali glede na lavinske razmere, stabilnost snežne skorje so si ogledovali predstavniki agencije za okolje, je pojasnil vodja enote vzdrževanja CPG Vanči Premrl, ki pravi, da se je direkcija za infrastrukturo kot upravljavka ceste zaradi racionalizacije stroškov odločila, da prelaza pozimi ne odpira. »Tega se CPG drži. Zaprtje prelaza je odvisno od snega,« je pojasnil in dodal, da je predlog krajanov nesmiseln, saj da so Trentarji vezani na Bovec in primorsko stran.
Solidarnost s Trentarji
Kranjskogorskemu županu Janezu Hrovatu se zdi nenavadno, da cesta čez Vršič ni bila splužena, saj je bilo snega malo, prelaz pa je bil dostopen za terenska vozila. »V Kranjski Gori smo solidarni s Trentarji«, je dejal župan in dodal, da lahko 20 centimetrov snega s ceste odstranijo z relativno majhnimi stroški. Pluženje in uporaba ceste sta ob večjih količinah snega prenevarna zlasti na odseku pri Ruskem križu, kjer se radi prožijo snežni plazovi, snežna odeja pa je lahko debela do deset metrov, je dejal župan. V Kranjski Gori se zato zavzemajo za boljšo ureditev ceste čez Vršič pozimi, za kar bi morali zgraditi protilavinske ovire in galerije ali pa celo obuditi zamisel za gradnjo predora pod Vršičem. »Vendar so te ideje za zdaj utopične,« pravi Janez Hrovat.
Turizem pomaga preživeti
V Lokalni turistični organizaciji (LTO) Bovec pravijo, da je trentarski protest upravičen. Trenta ni več umirajoča dolina, poudarja direktor LTO Janko Humar: »Je eden najzgovornejših primerov, ki so bili demografsko na robu, a ji prav turizem pomaga preživeti. Od turizma in drugih dejavnosti prebivalci tako kot drugi državljani plačujejo davke. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo daje direkciji pravico, da se odloči, da Vršiča ne pluži tudi takrat, ko ni nevarnosti plazov.« Dolina gostoljubje ponuja v približno 350 turističnih posteljah – v petih kampih in sedmih planinskih kočah, ki delujejo predvsem poleti, poleg tega pa še v treh turističnih kmetijah, dveh penzionih, apartmajskem naselju in pri 25 ponudnikih sob in apartmajev. »Večji del bi lahko posloval vse leto,« je dejal.
