S Koroške po hitri cesti do konca leta 2029

Najzahtevnejši odsek na severnem delu tretje razvojne osi (E – Velunja) so začeli graditi julija, na katerem bo okoli 750 metrov dolg predor Vodriž, ki so ga uradno začeli graditi danes. Odsek tega dela tretje razvojne osi je dolg 7,25 kilometra, na njem pa bo 20 inženirskih objektov. Zgraditi ga morajo do konca oktobra leta 2029. Do konca leta 2029 naj bi se Korošci po hitri cesti pripeljali vse do Šentruperta.

Na odseku Velunja bosta zgrajena dva dvocevna predora, poleg Vodriža še daljši predor Pusta Gora, ki bo meril okoli 1300 metrov. Zgradili bodo še deset viaduktov, s 300 metri bo najdaljši Danijel, viadukt Ravne 3 pa bo imel najvišje stebre, visoki bodo do 40,5 metra. Gradnjo spremljajo obsežna spremljevalna dela, vključujejo gradnjo 43 opornih in podpornih konstrukcij, 13 prepustov, prestavitve cest, ureditev odvodnjavanja, prestavitve različnih napeljav, regulacijo treh vodotokov … Pogodbena vrednost del, ki jih izvaja konzorcij podjetij z vodilnim partnerjem Kolektorjem CGP, je 397,7 milijona evrov brez DDV oziroma 485,2 milijona evrov z davkom.

Danes so uradno začeli graditi predor Vodriž na najzahtevnejšem delu hitre ceste proti Koroški. Ob tej priložnosti so postavili kapelico sv. Barbare. Ob njej stojijo (z leve): slovenjegraški župan Tilen Klugler, predsednik uprave Dars Andrej Ribič, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, članica uprave Dars in botra predora Alenka Muhič ter direktor Kolektor CGP Kristjan Mugerli. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Skupaj bo 56 odstotkov hitre ceste na tem odseku ali v predoru ali po viaduktih, je poudaril predsednik uprave Darsa Andrej Ribič: »To je tudi v Evropi eden najzahtevnejših odsekov, ki se gradijo.« Dodal je, da dela na trasi med Velenjem in Slovenj Gradcem potekajo po načrtih: »Odseka Jenina in Gaberke sta končana, končujemo še odseka Škalsko jezero in Konovo. Poleti smo začeli delati na Velunji in Škalah, Podgorje uvajamo v delo danes, zato bodo dela potekala vzporedno.« Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da je celotna trasa od Velenja do Slovenj Gradca v gradnji: »Razen sklopa A – Velenje, kjer izbiramo izvajalca. Mislim, da ni več Korošca, ki ne bi verjel, da je tretja razvojna os realnost.«

Še štiri leta

A sanje se bodo uresničile, ko se bodo lahko pripeljali vse do avtoceste v Šentrupertu. Odsek Šentrupert–Velenje je dolg 14 kilometrov. Z ministrstva za infrastrukturo so odgovorili, da so za ta odsek pridobili 98,6 odstotka zemljišč, nimajo pa še pravnomočnega gradbenega dovoljenja, od katerega je odvisen začetek gradnje: »Tveganja, ki vplivajo na pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja in s tem začetka gradnje, so sprejetje nove uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, morebitne tožbe na izdano gradbeno dovoljenje ter uspešnost postopka izbora izvajalca del.«

Odsek Velunja je najzahtevnejši odsek severnega dela tretje razvojne osi, včeraj so tam uradno začeli graditi predor Vodriž. Ta odsek sicer vsebuje deset viaduktov, eden stoji na več kot 40 metrov visokih stebrih, in dva dvocevna predora. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Ministrica Bratuškova je kljub temu dejala, da je velika želja, da bi se do Šentruperta lahko prav tako peljali do konca leta 2029. Ribič pa je poudaril, da zahteve gradnje, ki so jih po poplavah še zaostrili, niso težava: »Največje težave so z vsemi dovoljenji, umeščanji v prostor in birokracijo. Ko se začne gradnja, sem optimist, ker vem, da smo pred koncem. Tretjino časa traja gradnja, dve tretjini pa pridobivanje vseh dovoljenj.«

Do Dolenjske

Na celotno hitro cesto od Koroške do Dolenjske pa se bomo še načakali. Bratuškova je sicer dejala, da je cilj, da bi vlada državni prostorski načrt za traso od Slovenj Gradca do Otiškega Vrha sprejela še v tem mandatu: »Dogaja se na tretji osi od severa do juga. Tudi na osrednjem delu smo z mrtve točke prestavili določanje trase, vlada je začela postopek priprave državnega prostorskega načrta za srednji del, to je okoli Celja proti Dolenjski. Tretja razvojna os niso več samo sanje.«

Krajani se ne strinjajo z nobeno varianto povezovalne ceste

Kot smo že poročali, na Dolenjskem na območju od Novega mesta do Malin čakajo na gradbeno dovoljenje, na kar pa vpliva sprejetje uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa. Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da imajo na tem delu za gradnjo 99 odstotkov potrebnih nepremičnin, ko bodo dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, bodo začeli iskati izvajalca gradnje. Na odseku od Malin do mejnega prehoda Metlika so začeli zemljišča odkupovati, konec leta bodo podali vlogo za gradbeno dovoljenje.