Tretji krog za razlivne površine
Spodnjesavinjski kmetje hočejo mokre, ne suhih zadrževalnikov visokih voda.
Petrovče – Kmetje Spodnje Savinjske doline so ogorčeni, ker po njihovem ministrstvo za okolje in prostor ni naredilo ničesar glede mokrih zadrževalnikov. Namesto načrtovanih suhih zadrževalnikov za občasno zajetje visokih voda Savinje s pritoki s podporo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije zahtevajo mokre zadrževalnike, da bodo lahko poleti namakali polja.
V še vedno ne dokončanem državnem prostorskem načrtu (DPN) iz leta 2011 je za zagotavljanje poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline predvidenih deset suhih zadrževalnikov, občina Žalec pa je letos predlagala gradnjo osmih cenejših suhih zadrževalnikov.
»Suhim zadrževalnikom nasprotujemo, ker so po tem, ko voda odteče, zemljišča onesnažena z muljem in zelenjave več let ni mogoče pridelovati. Najprej potrebujemo mokre zadrževalnike, saj bi na ta način za namakanje dobili vodo, ki jo za obstoječe namakalne sisteme premalo. Šele nato bi zgradili tudi kakšen suhi zadrževalnik na območjih, kjer bi bila ogroženost kmetijskih površin bistveno manjša,« pravi Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS.
Za gradnjo petih akumulacij
Zbornica je okoljskemu ministrstvu že predlani poslala študijo lokacij, kjer bi lahko z manj stroški zgradili manjše mokre zadrževalnike. »Predlog DPN, ki ga je MOP predstavilo pred leti, za nas ni sprejemljiv,« pravi Golavšek.
Predlagajo, da bi iz kohezijskega programa za odpravo posledic vodnih ujm in urejanje voda v obdobju 2020–2027 izkoristili del od 130 milijonov evrov za gradnjo pet vodnih akumulacij namesto suhih zadrževalnikov ter za urejanje Savinje, Bolske in Ložnice. Predlagane akumulacije na obrobju Savinjske doline ne posegajo v kmetijsko in urbano območje.
S tem, pravijo na KGZS, bi poleg večje poplavne varnosti namakalne površine s sedanjih 800 hektarov povečali za 2000 hektarov ali na 80 odstotkov vseh kmetijskih površin v Spodnji Savinjski dolini, cevovode, črpališča in drugo opremo pa bi financirala iz razpisov EU, kmetijskega sklada in sredstev kmetov.
Leon Ravnikar z direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na okrogli mizi prizadevanja zbornice podprl: »Zmanjšati je treba poplavno nevarnost in zagotoviti namakanje. Nimamo informacij o napredku pri izdelavi DPN, ko bodo z njim nadaljevali, bomo sodelovali z MOP.«
V še vedno ne dokončanem državnem prostorskem načrtu (DPN) iz leta 2011 je za zagotavljanje poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline predvidenih deset suhih zadrževalnikov, občina Žalec pa je letos predlagala gradnjo osmih cenejših suhih zadrževalnikov.
»Suhim zadrževalnikom nasprotujemo, ker so po tem, ko voda odteče, zemljišča onesnažena z muljem in zelenjave več let ni mogoče pridelovati. Najprej potrebujemo mokre zadrževalnike, saj bi na ta način za namakanje dobili vodo, ki jo za obstoječe namakalne sisteme premalo. Šele nato bi zgradili tudi kakšen suhi zadrževalnik na območjih, kjer bi bila ogroženost kmetijskih površin bistveno manjša,« pravi Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS.
Za gradnjo petih akumulacij
Zbornica je okoljskemu ministrstvu že predlani poslala študijo lokacij, kjer bi lahko z manj stroški zgradili manjše mokre zadrževalnike. »Predlog DPN, ki ga je MOP predstavilo pred leti, za nas ni sprejemljiv,« pravi Golavšek.
Predlagajo, da bi iz kohezijskega programa za odpravo posledic vodnih ujm in urejanje voda v obdobju 2020–2027 izkoristili del od 130 milijonov evrov za gradnjo pet vodnih akumulacij namesto suhih zadrževalnikov ter za urejanje Savinje, Bolske in Ložnice. Predlagane akumulacije na obrobju Savinjske doline ne posegajo v kmetijsko in urbano območje.
S tem, pravijo na KGZS, bi poleg večje poplavne varnosti namakalne površine s sedanjih 800 hektarov povečali za 2000 hektarov ali na 80 odstotkov vseh kmetijskih površin v Spodnji Savinjski dolini, cevovode, črpališča in drugo opremo pa bi financirala iz razpisov EU, kmetijskega sklada in sredstev kmetov.
Leon Ravnikar z direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na okrogli mizi prizadevanja zbornice podprl: »Zmanjšati je treba poplavno nevarnost in zagotoviti namakanje. Nimamo informacij o napredku pri izdelavi DPN, ko bodo z njim nadaljevali, bomo sodelovali z MOP.«
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji