Tretji pas in prepoved prehitevanja za tovornjake nuja

Pot iz Ljubljane do Kopra in v nasprotni smeri se zdi iz leta v leto daljša: prometa je vse več, skoraj ni dneva brez nesreče, če dodamo še vse pogostejša cestna popravila, pomeni, da je Ljubljana spet vse dlje od morja. Hkrati se povečujejo tudi tveganja za nesreče. »Teh ni več, so pa lahko hujše in povzročajo večje ovire na cesti,« pravijo na Policijski upravi Koper.

Ob vseh zastojih se zdi neverjetno, da je na primorski in tudi na drugih slovenskih avtocestah kljub povečanju prometa iz leta v leto manj nesreč. Leta 2005 je bil na odseku Brezovica–Vrhnika povprečni letni promet 41.500 vozil na dan, lani se je število povečalo na 63.000, torej za malo več kot 50 odstotkov. V letošnjih prvih osmih mesecih se je na tem odseku število vozil povečalo za dodatnih pet odstotkov. Seveda je treba poudariti, da govorimo o povprečnem številu vozil na dan (ta podatek je izračunan tako, da seštejejo vsa vozila v letu in jih delijo s številom dni v letu), kajti v največji letošnji avgustovski konici je na tej poti na dan peljalo celo 94.429 vozil, kar je seveda že zelo blizu skrajne zmogljivosti sedanje ceste.

V poletnih dnevih na primorski avtocesti skoraj ni bilo dneva brez zastoja. Nesreče so relativno hujše ali pa so zastoji neizogibni že zaradi več vozil. Delno k občutku o vse večji neprevoznosti ceste pripomore tudi vsako leto boljša informiranost o tem. Podatki generalne policijske uprave kažejo, da je bilo leta 2006 na celotni trasi avtoceste A1 2021 prometnih nesreč (od tega 13 smrtnih), lani pa 1035 (pol manj), vendar še vedno 14 smrtnih žrtev. Število nesreč se je za skoraj polovico zmanjšalo, število smrtnih žrtev pa neenakomerno niha po letih v zadnjem desetletju.

Zelo zahtevna avtocesta

»Število nesreč s smrtnim izidom se ne zmanjšuje tako, kot bi si želeli,« pravi o razmerah na primorski avtocesti policijski inšpektor z oddelka za cestni promet na PU Koper Leon Godejša. »V zadnjem desetletju so tako nadzorni organi kot upravljavec uvedli več ukrepov. Družba za avtoceste (Dars) je, denimo, ustanovila službo za upravljanje prometa in prometne varnosti, ki se podrobno ukvarja z vprašanjem izboljševanja varnosti na cestah. Veliko k temu pripomore njihov prometnoinformacijski center in nadzorni centri po regijah, razmere na cestah spremljajo spletni portali, spreminja in zaostruje se prometna zakonodaja, policija izboljšuje nadzor, prav tako se izboljšuje tehnična opremljenost ceste,« našteva Godejša, ki pa opozarja, da je primorska avtocesta na geografsko in vremensko zelo zahtevnem območju. Spremembe vremena so hitre, toča, sodra, snežni metež, burja, megla ...

Pasti na cesti, ki jo vozniki sicer dojemajo kot varno (ker ni križanj in ni nasproti vozečih), so velike nenadne spremembe, prehajanja iz tripasovnih v dvopasovno cesto, velikokrat prekinjen pas za počasna vozila ... »Najmanj tveganj bi bilo, če vseh teh nihanj ne bi bilo. Najbolj varno bi bilo, če bi vsa vozila lahko peljala z enako hitrostjo, okoli 110 kilometrov na uro, s primerno varnostno razdaljo. Počasna ali ustavljena vozila, prehajanje počasnih vozil (tovornjakov) na hitrejši vozni pas in slabe ocene pri prehitevanjih so največja tveganja na tej cesti,« pravi Godejša.

Zakaj odlašanje z uvedbo prepovedi prehitevanja za tovornjake?

Zaradi vsega naštetega bi morali lastniki in upravljavci ceste poskrbeti za čim manj tveganj, za širitev ceste tam, kjer je očitno že preozka, in skrbeti za primernejši prometni režim. Najpreprosteje in brez omembe vrednega finančnega vložka bi lahko omejili prehitevanje za tovornjake na delih avtoceste, kjer sta na voljo samo dva vozna pasova. V zvezi s tem nam od pristojnih ni uspelo dobiti razumnega odgovora. Na Darsu smo neuradno izvedeli, da so pred leti že imeli pripravljeno skoraj vse, da bi vsaj na delu primorske avtoceste uvedli prepoved prehitevanja za tovornjake, a so jim to preprečili na ministrstvu vplivnejši prevozniki. Na policiji ne vedo, zakaj ta ukrep še ni sprejet, glede na to, da so ga že pred časom uvedli na nekaterih avtocestah v sosednji Italiji. Še posebno ker tovornjaki s prehitevanjem na tako kratkih razdaljah res ne pridobijo več kot morda minuto ali dve časa, na cesti pa zaradi tega pomenijo zelo veliko tveganje.

Država bi zelo izboljšala varnostne in prevozne razmere na primorski avtocesti, če bi zgradila tretji vozni pas, vendar do zdaj še ni začela pripravljati niti dokumentacije za potrebne posege, čeprav bodo za to potrebovali vsaj nekaj let. Dokumentacijo za tretji pas so začeli pripravljati le za del zahodne ljubljanske obvoznice, a je mesto Ljubljana proti taki širitvi ceste. Nujno bi morali zgraditi tretji pas vsaj na odseku med Ljubljano in Postojno (okoli 45 kilometrov), kjer pa bodo že letos uredili toliko tretjega voznega pasu, da jih bo skupaj za okoli 20 kilometrov.

Širitev odstavnih pasov

V Darsu so lani sklenili, da bodo pri vseh rekonstrukcijah razširili sedanje 2,5 metra široke odstavne pasove v 3,5-metrske. Ko jih bodo razširili za meter in zgradili dovolj odstavnih niš (namesto odstavnega pasu), bodo lahko sedanje preprosto spremenili v navadne vozne pasove. Že letos bodo pri rekonstrukciji ceste med Uncem in Postojno razširili odstavni pas na razdalji 6,3 kilometra (v vsako smer vožnje), s čimer bodo, upoštevajoč tretji pas, na tem odseku dobili skupaj več kot deset kilometrov možnega tretjega pasu. Od Vrhnike do Unca pa je že zdaj za okoli deset kilometrov treh voznih pasov.

V Darsu tudi zagotavljajo, da postavljena protihrupna ograja med Brezovico in Vrhniko nikakor ne izključuje gradnje tretjega pasu. Ocene o tem, kako hitro bi lahko zgradili tretji pas do Vrhnike, so različne. Če bi res morali dolgo sprejemati prostorske načrte, bi to lahko trajalo tudi deset in več let.