Tretjina mladih brezposelnih je končala le osnovno šolo

V Projektnem učenju mlajših odraslih pomagajo mladim do izobrazbe, trga dela in življenjskih veščin.

Objavljeno
06. marec 2020 12.00
Posodobljeno
06. marec 2020 12.00
Lanski projekt so bile visoke grede – od postavitve do setve in žetve. FOTO: arhiv PUM-O
Celje – Mladim med 15. in 26. letom, ki nimajo končanega šolanja in so brezposelni, že dvajset let pomagajo v tako imenovanem programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O). Po Sloveniji je 13 centrov, kjer na leto pomagajo več sto mladim. Številke o mladih brezposelnih so sicer zelo skrb vzbujajoče, januarja je bilo registriranih brezposelnih od 15. do 29. leta 15.645, od tega jih je 5460 (34,9 odstotka) šolanje končalo v osnovni šoli.

Program PUM-O v Celju že dvajset let izvaja zavod Za vas živim v Don Boscovem centru. Vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek pravi, da imajo v programu večinoma dijake, ki se jim je zalomilo v prvem ali drugem letniku. Stiske mladih so zelo velike, razlaga Bezgovškova: »Največkrat je problem odnos. Sprejeti mladostnika takšnega, kakršen je. Eden izmed fantov je ob odhodu rekel: 'Edini v mojem življenju ste bili, ki ste me sprejeli takšnega, kakršen sem.' Bil je tik pred tem, da bi padel v nelegalne stvari, ampak se je pobral in zdaj je v službi.«

Za program, ki ga sofinancira Evropska unija, bodo po navedbah Lidije Kramar z ministrstva za delo od leta 2016 do leta 2022 namenili 12 milijonov evrov. Kramarjeva je dejala, da je bilo prvotno načrtovano, da bo centrov za tovrstne programe 14, vendar trenutno ni potreb za še enega: »Razmere spremlja zavod za zaposlovanje. Izvajalci niso vedno isti, vendarle pa neka kontinuiteta ostaja, ker morajo mentorji skozi usposabljanja, saj delajo s specifično skupino, s katero ni lahko delati.«

image
Vsak dan si sami pripravijo obrok. FOTO: arhiv PUM-O


Mladi v programu lahko ostanejo deset mesecev. Pridejo ob 7. uri in tam ostanejo sedem ur. Vsakdo pripravi svoj individualni načrt, kaj želi narediti v programu. »Nekateri opravijo izpit za avtomobil, drugi bi radi končali izobraževanje, nekateri bi radi končno ugotovili, kaj bi v življenju radi počeli,« razloži Bezgovškova. V tem času si pripravijo tudi skupni obrok, aktivni so na prostem, izdelujejo izdelke in se ukvarjajo z različnimi projekti. Lani so si v Celju, denimo, uredili visoke grede – od postavitve do setve in žetve.
 

Velik napredek pri vključenih


Program so najprej izvajali v Ljubljani in Slovenj Gradcu, pozneje so se pridružili centru v Radovljici, Kopru in Celju, kjer so v dvajsetih letih pomagali več kot 900 mladim. Centre imajo še v Postojni, Škofji Loki, Mariboru, Murski Soboti, Ajdovščini, Novem mestu, Zagorju ob Savi in Velenju. V Celju v programu na leto pomagajo od 30 do 40 mladim, največ 25 naenkrat. Čeprav številka ni velika, so rezultati opazni, pojasnjuje direktorica celjske službe zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak: »Velik napredek je pri tistih, ki so vključeni.«

image
Mladi so visoke grede naredili sami. FOTO: arhiv PUM-O


Program je dobrodošel tudi zato, ker je kar 34,9 odstotka brezposelnih, starih od 15. do 29. let, brez poklica, imajo torej največ osnovnošolsko izobrazbo, pravi Rumbakova: »Takih je po Sloveniji 5460. Za te čase je to zelo visoka številka. PUM-O pomaga, vendar mora biti mlad človek vsaj minimalno zainteresiran, motiviran. Tu jih učijo tudi življenjskih veščin – komuniciranja, sodelovanja, delovnih navad. Včasih je težko doseči že to, da je mladostnik sposoben zjutraj vstati in priti na dogovorjen sestanek.«