Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu

Štirje najbolje plačani zdravniki, ki delajo tudi na fakulteti, so decembra lani prejeli od skoraj 15.000 evrov do 17.000 evrov.
Objavljeno
15. marec 2019 06.35
Posodobljeno
15. marec 2019 12.01
Na Fidesu, ki mu predseduje zdravnik Konrad Kuštrin, bodo danes odločali o tem, ali bodo odmrznili stavko, ki so jo zamrznili pred dvema letoma. Vlada namreč še ni izpolnila vseh zavez, danim zdravnikom. FOTO: Matej Družnik/Delo
B. F. Ž., STA
B. F. Ž., STA
Ljubljana – Zdravniški sindikat Fides bo imel danes ob deseti uri letno konferenco. Pričakovati je, da bodo določili nadaljnje korake sindikata, v katerem že dlje časa opozarjajo, da vladne zaveze, zaradi katerih so prekinili tudi stavko, še naprej ostajajo neuresničene.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je za STA dejal, da sta minili dve leti od podpisa sporazuma z vlado, zaradi katerega so začasno zamrznili stavko. Ker so hoteli vladi pustiti čas, da izpolni dane zaveze, so nekaj mesecev zatem na izredni konferenci stavko začasno prekinili, a nekatere zaveze še danes ostajajo neuresničene.
 

Boj za upoštevanje vladnih zavez


Po Kuštrinovih besedah je za zdravnike ključno, da lahko delajo po standardih in normativih in so za to spodobno plačani. Kot je poudaril na novinarski konferenci pred približno mesecem dni, standardov in normativov niso sprejeli zato, da bi jih zdravniki presegali in zaslužili več, ampak da bi postopoma prišli do tega, da bi se jih držali.

Spomnil je, da bi se morale zgornje meje obremenitev v skladu s sporazumom vsako leto znižati za pet odstotkov do ciljnega normativa. Kot primer, kjer se podpisanih zavez ne spoštuje, pa je izpostavil družinske ambulante. Kot je opozoril, vlada s splošnim dogovorom krši sporazum, ko določa, da je opredeljevanje bolnikov na zdravnika odvisno od povprečja območne enote, saj bi moralo veljati, da eni družinski ambulanti pripada 1895 glavarinskih količnikov, za to pa bi moralo biti zagotovljeno tudi stoodstotno plačilo.
Če pa morajo zdravniki delati več, kot predvidevajo standardi in normativi, je po njegovih besedah prav, da so za to dodatno nagrajeni.

V Fidesu so tako v začetku februarja napovedali, da bodo predlagali spremembo uredbe o povečanem obsegu dela, ki se bo nanašala izključno na delo zdravnikov po standardih in normativih, tako za primarno kot tudi sekundarno in terciarno raven. Vendar je v obdobju, ko so predlog nameravali poslati na ministrstvo, odstopil minister za zdravje Samo Fakin, zato tega za zdaj še niso storili.


Zahteve po še višjih plačah


Med neuresničenimi zavezami je Kuštrin omenil tudi odpravo 57. plačnega razreda kot plačnega stropa za zdravnike, prav tako ostaja po njegovih besedah neuresničena zaveza o drugačni ureditvi napredovanj pri tistih z daljšo specializacijo, da ne bodo v slabšem položaju od tistih s krajšo specializacijo. Kuštrin je ponovil, da znotraj enotnega plačnega sistema javnega sektorja ne vidijo rešitve. Že pred mesecem dni so tako napovedali, da bo ena njihovih zahtev izstop iz tega sistema.

Takrat je Kuštrin tudi napovedal, da bodo na letni konferenci sprejeli radikalne odločitve. »Ali bo ta država šla v spremembo zdravstvenega sistema, ki bo postal dober tako za uporabnike kot izvajalce, ali pa bo nastal konflikt,« je dejal.

Na vprašanje, ali bi se lahko znova odločili za stavko, pa je za STA dejal, da je stavka vedno zadnja možnost. Dejstvo, da na čelu ministrstva poteka menjava, sicer po njegovih besedah ne spremeni ničesar. Novemu ministru pa tudi ne bodo pustili sto dni miru.

Po podatkih informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP) je povprečno število zdravnikov (upoštevajoč tiste, ki so bili zaposleni ves čas) v letu 2016 znašalo 6083, leto zatem 6270 in lani 6528. Njihova povprečna plača se je v tem času povišala za približno 15 odstotkov, in sicer s 3907 na 4502 evra.

Povprečni plačni razred teh zdravnikov se je od decembra 2016 do decembra 2018 zvišal za približno tri plačne razrede - iz 49,2 na 52,4. Za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela se je v letu 2016 namenilo 2,13 milijona evrov, leto zatem 2,49 milijona in lani 3,45 milijona evrov.

Na delovnih mestih višji zdravnik specialist dela 2745 zdravnikov, kar znaša 64 odstotkov zdravnikov specialistov.
Najbolje plačani zdravnik je decembra prejel 17.252 evrov, pri čemer ni bilo zaznati zaostalih izplačil, čeprav je bil poročan znesek nadur pri njem za december višji od 10 tisoč evrov. Tudi pri drugem najvišjem znesku (15640 evrov) je podobno. Iz navedenega gre zato sklepati, da gre večinoma za redna izplačali.
 

Rekorderji iz UKC Ljubljana


Vseh pet zdravnikov, ki so decembra prejeli najvišje plače, prihaja iz ljubljanskega kliničnega centra. Prvi štirje med njimi delajo še na medicinski fakulteti v Ljubljani.

Povprečna plača zdravnika specialista v januarja je bila v UKCL 4.958,60 evrov bruto.

Spomladi 2017 je vlada Mira Cerarja s sindikatom Fides parafirala aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, s katerim jim je omogočila tudi zvišanje plač. Na podlagi tega je ljubljanski klinični center oktobra 2017 izplačal zdravnikom 332 tisoč evrov več kot septembra 2017.
 

Najbolje plačani javni uslužbenci


Velika večina oseb, ki se nahajajo med tisoč najbolje plačanimi javnimi uslužbenci glede na velikost bruto plače (brez zaostalih izplačil), je zdravnikov. V obdobju od maja do oktobra 2018, je 427 zdravnikov, katerih plača je bila ves čas med tisoč najvišjimi. Od teh 427 zdravnikov jih je kar nekaj, ki vsak mesec opravijo dve delovni obveznosti (torej imajo vsak mesec v povprečju na primer 187 nadur oziroma dežurstev). Najvišje plačane osebe dobijo vsak mesec v povprečju med 13 tisoč in 11.500 evri.
Povprečna mesečna plača teh 427 zdravnikov je 7.800 evrov, povprečno mesečno število nadur (in dežurstev) pa 71.