Trgovine bodo večinoma ob nedeljah zaprte
Levica je za svoj zakon o zaprtju trgovin dobila večinsko podporo poslancev.
Odpri galerijo
Velike trgovine bodo ob nedeljah ostale zaprte. FOTO: Leon Vidic/Delo
Kot je povedal koordinator Levice Luka Mesec, so v pogovorih z LMŠ, SD, NSi in SAB zagotovili absolutno večino za zakon o zaprtju trgovin ob nedeljah. Tako jutrišnji odbor in obravnava zakona v državnem zboru v četrtek ne bi smela biti težava.
S tem so po 17 letih zagotovili spoštovanje referendumske odločitve, poleg tega pa, tako Mesec, tudi zahteve 30.000 delavcev v trgovinah, ki večinsko podpirajo proste nedelje in tudi praznike.
Po zakonu bodo ob nedeljah in praznikih odprte trgovine na bencinskih servisih, na postajah javnega prometa, na mejah in na letališču. Dopolnilo po švicarskem zgledu pa predvideva še druge izjeme, ki so jih zahtevale druge stranke.
Odprte bodo tako lahko le trgovine do 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo delali lastniki ali vodstveni delavci. Zlasti pomembno je to za turistične kraje in mesta. Mesec je dejal, da zakon ne bo dopuščal prekarnega dela oziroma izkoriščanja.
Mesec, Edvard Paulič iz LMŠ, Meira Hot iz SD in Franc Kramar iz SAB so povedali še, da statutarna pravna komisija na zakon ni imela bistvenih pripomb, da je zakon ustaven in izpolnitev referendumske odločitve izpred 17 let. Poslanska večina je tudi dovolj velika, da veto državnega sveta ne bi bil uspešen.
SDS zakonu menda ne bo nasprotovala, v SMC pa mu nasprotujejo že od prvega branja, podobno kot trgovinska zbornica, kjer menijo, da je trenutni čas izrazito neprimeren za tak ukrep. »Trgovina zagotavlja delo 114.000 zaposlenim, ohranitev teh delovnih mest pa bi morala biti tudi v interesu sindikata delavcev trgovine. Trgovinska zbornica je v zadnjem mesecu dni na več mestih poskusila vzpostaviti socialni dialog, ki pa ga je sindikat zavrnil,« pravijo v zbornici.
Opozarjajo še, da bo zaposleni v trgovini zaradi prostih nedelj in praznikov na leto dobil 1300 evrov manj, zaradi zmanjšanih dobav pa se bo to poznalo tudi pri dobaviteljih. Analiza med člani trgovinske zbornice, ki je zajemala izključno podjetja, ki so pred epidemijo poslovala tudi ob nedeljah, je pokazala, da bi se podjetjem zaradi zaprtja prodajaln ob nedeljah v povprečju prihodki od prodaje glede na leto 2019 znižali za 10 odstotkov, nekaterim podjetjem pa celo do 40 odstotkov.
S tem so po 17 letih zagotovili spoštovanje referendumske odločitve, poleg tega pa, tako Mesec, tudi zahteve 30.000 delavcev v trgovinah, ki večinsko podpirajo proste nedelje in tudi praznike.
Po zakonu bodo ob nedeljah in praznikih odprte trgovine na bencinskih servisih, na postajah javnega prometa, na mejah in na letališču. Dopolnilo po švicarskem zgledu pa predvideva še druge izjeme, ki so jih zahtevale druge stranke.
Trgovinice bodo lahko ostale odprte, vendar brez izkoriščanja zaposlenih. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Male trgovine bodo lahko odprte
Odprte bodo tako lahko le trgovine do 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo delali lastniki ali vodstveni delavci. Zlasti pomembno je to za turistične kraje in mesta. Mesec je dejal, da zakon ne bo dopuščal prekarnega dela oziroma izkoriščanja.
Prodajalne na bencinskih servisih bodo delale kot ves čas vse dni. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Mesec, Edvard Paulič iz LMŠ, Meira Hot iz SD in Franc Kramar iz SAB so povedali še, da statutarna pravna komisija na zakon ni imela bistvenih pripomb, da je zakon ustaven in izpolnitev referendumske odločitve izpred 17 let. Poslanska večina je tudi dovolj velika, da veto državnega sveta ne bi bil uspešen.
Trgovinska zbornica je odločno proti
SDS zakonu menda ne bo nasprotovala, v SMC pa mu nasprotujejo že od prvega branja, podobno kot trgovinska zbornica, kjer menijo, da je trenutni čas izrazito neprimeren za tak ukrep. »Trgovina zagotavlja delo 114.000 zaposlenim, ohranitev teh delovnih mest pa bi morala biti tudi v interesu sindikata delavcev trgovine. Trgovinska zbornica je v zadnjem mesecu dni na več mestih poskusila vzpostaviti socialni dialog, ki pa ga je sindikat zavrnil,« pravijo v zbornici.
Opozarjajo še, da bo zaposleni v trgovini zaradi prostih nedelj in praznikov na leto dobil 1300 evrov manj, zaradi zmanjšanih dobav pa se bo to poznalo tudi pri dobaviteljih. Analiza med člani trgovinske zbornice, ki je zajemala izključno podjetja, ki so pred epidemijo poslovala tudi ob nedeljah, je pokazala, da bi se podjetjem zaradi zaprtja prodajaln ob nedeljah v povprečju prihodki od prodaje glede na leto 2019 znižali za 10 odstotkov, nekaterim podjetjem pa celo do 40 odstotkov.
