Tridesetletniki - generacija z brazgotino

Od začetka gospodarske krize leta 2008 pa do danes jih je med brezposelnimi skoraj trikrat več.

Objavljeno
01. september 2013 18.00
Ljudje,množica,Ljubljana Slovenija 03.06.2013
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Mojca Zabukovec, Ljubljana

Ljubljana - »Del generacije, o kateri mnogi mislijo, da je privilegirana, je na zavodu,« so podatki o brezposelnosti med tridesetletniki presenetili Gorana Lukića iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Od začetka gospodarske krize leta 2008 pa do danes jih je skoraj trikrat več.

Še pred petimi leti je bilo med brezposelnimi 11.497 tistih med 30. in 40. letom, julija letos se je njihovo število povzpelo na 28.019. Rast v tem obdobju je bila večja le še v starostni skupini med 50. in 60. letom. Brezposelnost sicer narašča v vseh starostnih skupinah, a je z 12,8 odstotka še vedno pod evropskim povprečjem. Vendar po besedah profesorice z ljubljanske ekonomske fakultete Polone Domadenik to ne velja za tiste sredi tridesetih let. »Po podatkih Eurostata se je brezposelnost najbolj povečala prav v tej skupini in je nad evropskim povprečjem. Če to povežete še z dejstvom, da je imela Slovenija v zadnjih desetih letih največji delež pogodb za določen čas med novimi zaposlitvami, je hitro jasno, kaj se je zgodilo,« pravi ekonomistka.

Realnost je po besedah Gorana Lukića takšna, da si tem manj zaposljiv, čim bolj se približuješ tridesetim. »Po dveh letih na zavodu postaneš ranljiva skupina, dolgotrajno brezposeln, ko te delodajalec zaposli samo še na podlagi subvencije. Če te zaposli tako, te bo, ko se bo subvencioniranje izteklo, tudi odpustil. Pri 35 letih bodo tvoje edine izkušnje skakanje iz enega programa v drugega, iz ene subvencije v drugo, ne boš pa imel neke stabilnosti in varnosti.« Sindikalist je prepričan, da zgolj programi aktivnega zaposlovanja niso rešitev, s čimer se strinja tudi Domadenikova. »Brezposelnosti se ne da rešiti samo z ukrepi na trgu dela. Rešitev mora biti sistemska. Če se velika podjetja ne bodo pobrala, bo samo še slabše.«

Sociolog z mariborske filozofske fakultete Miran Lavrič meni, da bo generacija današnjih tridesetletnikov plačala najvišjo ceno gospodarske krize. »Ker ima država omejena sredstva, pri teh varčuje in se raje usmerja v generacijo mladih, kjer je učinek vloženih sredstev dolgoročno večji,« je kritičen Lavrič, ki hkrati opozarja, da je problem mlajših starejših, kot so uradno poimenovani, tudi v tem, da niso prepoznavna skupina. Domadenikova meni, da bi ta generacija morala prevzemati določene odločevalske položaje, a jih ne. »Če nimaš dobrih poznanstev, če nisi član elit, ne prideš zraven. Edina možnost je, da greš v politiko in te potem ta kadruje.«

»Čeprav se zdi, da je skupina zapostavljena, to ni res«

Dobra polovica tridesetletnikov, ki predstavljajo 15 odstotkov vse populacije, je med brezposelnimi pristala po izteku zaposlitve za določen čas. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je slabe tri odstotke iskalcev dela iz te generacije v brezposelnost pahnil stečaj podjetja. »Zaradi krize in fleksibilizacije trga dela so ti diplomanti in drugi dobivali pogodbe za določen čas.

Takoj po izbruhu krize so delodajalci začeli varčevati pri kadrih in njihovih začasnih pogodb niso več podaljševali. Zdaj se je ta generacija znašla onkraj tridesetih let, ko ukrepi aktivne politike zaposlovanja izgubijo svojo intenziteto in so usmerjeni v mlajše, ki pa zdaj to generacijo nad trideset nekako izpodrivajo,« meni sociolog Miran Lavrič. Po njegovem je zato zelo verjetno, da bo generacija mlajših starejših, kot so uradno poimenovani stari med 30. in 40. letom, plačala najvišjo ceno krize.

Na ministrstvu za delo so v skladu z evropskimi smernicami pripravili ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, a so ti namenjeni mladim, ne pa tudi tistim, ki uradno to niso več. Uzakonjena je dveletna olajšava pri plačevanju prispevkov, če delodajalec zaposli mladega do 30. leta. Za še dodatne spodbude zaposlovanja mladih je država pridobila okoli deset milijonov evrov evropskega denarja. Prav tako končujejo pripravo novih ukrepov, ki se bodo izvajali v okviru jamstev za mlade. Direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje pri ministrstvu za delo Damjana Košir priznava, da so programi zaradi omejenih sredstev usmerjeni v tiste, ki so trenutno najtežje zaposljivi ali najbolj ranljivi na trgu dela, to pa so brezposelni do 30. leta in po 50. letu starosti.

»Med ukrepi aktivne politike zaposlovanja so izobraževanje, spodbude za zaposlitve, ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja. Praktično v vse se lahko vključijo tudi tridesetletniki,« zagotavlja. »Pri subvencijah je morda na prvi pogled videti, kot da je ta skupina zapostavljena, a to ni res. Spodbude za zaposlitev so namenjene tudi starejšim od 30 let, če so invalidi, iskalci prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelni ali nimajo končane srednje šole,« pojasnjuje Koširjeva. Podatki zavoda za zaposlovanje pa kažejo, da večina med prijavljenimi brezposelnimi v tej starosti ne ustreza naštetim kriterijem. Več kot polovica jih je namreč že bila zaposlena, enajst odstotkov je iskalcev prve zaposlitve, v povprečju tudi niso dolgotrajno brezposelni. Večinoma imajo peto stopnjo izobrazbe.

»Gašenje požara z žlico vode«

Med vsemi tridesetletniki jih je trenutno okoli deset odstotkov brez dela, a na zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da se delež povečuje. Skoraj trikrat več jih je letos kot pred petimi leti. Zgolj petino je bilo julija vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, in sicer predvsem v javna dela in samozaposlovanje. Čeprav na zavodu za zaposlovanje politiko subvencioniranja ocenjujejo kot uspešno, strokovnjaki opozarjajo, da se brezposelnosti ne da reševati zgolj tako. »Takšna politika sicer lahko naredi posamično skupino bolj privlačno za trg dela, novih delovnih mest pa ne more ustvariti,« opozarja Lavrič. Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete je celo prepričana, da se država zateka k subvencijam, ki spominjajo na gašenje požara z žlico vode, ne rešuje pa težav, v katerih so se zaradi specifične tranzicije znašla slovenska podjetja.

»Bistvo problema brezposelnosti je v podjetniškem sektorju, ki nima denarja za investicije. Ker teh ni, tudi ni novih delovnih mest. Hkrati se naša podjetja, tista, ki še delujejo, srečujejo s hudo konkurenco, ki znižuje stroške. Ko se začne pritisk na stroške, je treba odpuščati, in to najbolj prizadene tiste, ki so na pogodbah za določen čas,« pojasnjuje. Meni, da je država z nedavno reformo delovnopravne zakonodaje naredila še eno napako, zaradi katere se bo brezposelnost te generacije verjetno še povečala. Sporočila je, naj si delodajalci prizadevajo za zaposlovanje za nedoločen čas, zato je podražila vse druge oblike delovnih razmerij. Toda zgodilo se je nasprotno od pričakovanega. »Še tisto malo varnosti, ki so jo ti imeli s pogodbami za določen čas, so zdaj izgubili, ker podjetja kratko malo ne zaposlujejo več ali pa zaposlujejo v zelo omejenem obsegu.«

Zaposlitvena brazgotina

Več študij po svetu kaže, da se približno četrtina ljudi, ki so hitro izgubili svojo prvo službo, po tem udarcu nikoli zares ne pobere. Lavrič pravi, da se tako imenovana zaposlitvena brazgotina kaže v pogostejših zdravstvenih težavah in oteženem navezovanju socialnih stikov. Povprečna plača ostaja skozi kariero praviloma nizka, s tem tudi pokojnina. Raziskave tudi kažejo, da se brezposelnost ponavlja, po nekaterih študijah je krajša celo življenjska doba teh delavcev.

Sociolog na mariborski univerzi je zato prepričan, da je generacija, rojena sredi sedemdesetih in na začetku osemdesetih, ena največjih žrtev aktualnega gospodarskega zastoja v Sloveniji. »Delodajalci v primeru gospodarskega okrevanja raje zaposlijo mlade in sveže diplomante. Nekoliko starejši, pri katerih je od šolanja, ki so ga dolgo vlekli tudi zaradi študentskega dela, s čimer se je formalno zmanjševala brezposelnost, minilo že dalj časa in ki imajo za sabo nekakovostne zaposlitve in brezposelnost, so praviloma manj zanimivi. Lahko se zgodi, da bodo novi iskalci zaposlitve v povprečju bistveno konkurenčnejši kakor generacija današnjih mlajših odraslih. Ti pa bodo težko našli pot do stabilne zaposlitve tudi ob morebitnem okrevanju gospodarstva.«