Triglavski ledenik izginja počasneje od napovedi

Po najnovejših meritvah je ledenik, severozahodno pod vrhom Triglava, na najglobjem mestu debel več kot osem metrov.
Objavljeno
01. oktober 2013 23.48
Marjana Hanc
Marjana Hanc

Kranj – Zadnje meritve obsega Triglavskega ledenika so pokazale, da je ta na najglobljem mestu debel več kot osem metrov. »To je več kot smo pričakovali glede na podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih dveh desetletjih,« je povedal mag. Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Leta 2000, ko so naredili zadnje meritve, je bila največja globina ledenika 9,5 metra, kar pomeni, da se je v 13 letih stanjšal za manj kot poldrugi meter, pravi Pavšek, ki je prejšnji mesec skupaj s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika in kolegi z Geodetskega inštituta Slovenije meril Triglavski ledenik.

Ugotovitve s terena so 24. in 25. septembra nadgradili še z georadarskimi meritvami, ki po Pavškovih besedah omogočajo pogled v »drobovje« ledenika oziroma izmero njegove debeline in posledično tudi izračun prostornine ledeniških gmot, ki še vztrajajo severovzhodno pod vrhom Triglava. Pri georadarskih meritvah so sodelovali z italijanskimi kolegi z Inštituta za pomorske vede pri Nacionalnem raziskovalnem svetu (CNR ISMAR) iz Trsta ter z oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze, ki so s seboj prinesli georadar.

Triglavski ledenik se bo ohranil dalj časa
Mag. Miha Pavšek poudarja, da so meritve odličen pokazatelj podnebne spremenljivosti Slovenije, saj sta zaradi lege na jugovzhodnem obrobju Alp obe ledeniški krpi zelo občutljivi na podnebne spremembe.

»Zadnji dve desetletji sta na robu obstoja in torej eni redkih neposrednih prič oziroma dokazov omenjenih sprememb. Morda smo celo ena zadnjih generacij, ki ju (še) lahko občuduje. Pa vendarle dogajanje na Triglavskem ledeniku v zadnjem poldrugem desetletju postavlja pod vprašaj napovedi o njegovem skorajšnjem izginotju,« dodaja Pavšek.

Podnebne spremembe se po njegovem kažejo tudi v povečanju padavin v zimskem času, ko na ledenik pade več snega, ki se zaradi vbokle oblike površja ledenika obdrži na ledeniku še pozno poleti in v zadnjih nekaj letih tudi vse do konca talilne dobe, zato je bil v tem času ledeniški led vselej prekrit s firnom in snegom zadnje zime oziroma snežne sezone.

»Če se bodo takšne vremenske razmere nadaljevale in se bo količina zimskih padavin še povečevala, se bo preostanek Triglavskega ledenika, v sicer zelo majhnem obsegu, ohranil dalj časa, kot smo napovedovali pred leti,« je prepričan mag. Miha Pavšek.