Trije odstotki državljanov z aplikacijo #ostanizdrav
Da bi bila uporaba aplikacije #ostanizdrav množičnejša, bodo stopnjevali oglaševalske akcije.
Odpri galerijo
Aplikacija bo učinkovita šele, ko si jo bo namestilo 60 odstotkov prebivalcev. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Skoraj 65.000 uporabnikov mobilnih naprav si je že namestilo aplikacijo za lažje spremljanje okuženih z novim koronavirusom. Na pomen uporabe aplikacije pri preprečevanju širjenja virusa opozarja predvsem zdravstvena stroka, a uvajanje aplikacije je močno zaznamovala tudi politična razprava, zato marsikomu vliva precej nezaupanja.
Aplikacija je dodaten preventivni ukrep in ščiti tako zdravje posameznikov kakor javno zdravje, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Njena uporaba je v veliko pomoč epidemiologom pri obvladovanju širjenja virusa.
Tudi zato, ker je bila aplikacija za operacijski sistem ios na voljo z zamikom, poleg tega je naprav s tem sistemom manj kot tistih s sistemom android, je precejšnja razlika v številu uporabnikov – do vključno predvčerajšnjim si je aplikacijo #ostanizdrav namestilo 59.165 uporabnikov androida in 3041 uporabnikov iosa.
Če upoštevamo, da je število mobilnih telefonov v Sloveniji večje od števila prebivalcev, je delež uporabnikov aplikacije #ostanizdrav majhen. Trije odstotki so namreč daleč od 60 odstotkov, ko se po oceni nekaterih strokovnjakov aplikacija šele pokaže za učinkovito pri preprečevanju širjenja okužb. A minister za javno upravo Boštjan Koritnik je večkrat poudaril, da bo, karkoli bo prispevala aplikacija, pozitivno. Po njegovem bi imela aplikacija pozitivne učinke že, če bi jo uporabljala desetina prebivalstva. Ker je za namestitev ključno seznanjanje državljanov s pomenom aplikacije, prav tako ti potrebujejo jasne odgovore glede strahu pred zlorabami, bo država okrepila medijske objave. »Glavnina kampanje o aplikaciji #ostanizdrav poteka na družbenih omrežjih. Stekla je v začetku julija, v avgustu, ko je dejansko začela delovati, in septembru pa stopnjujemo informativne in ozaveščevalne aktivnosti,« pravijo na ministrstvu za javno upravo. Med drugim o tem, kako aplikacija deluje, zakaj jo potrebujemo, kakšni so miti in resnice. »O tem damo besedo tudi strokovnjakom in mnenjskim voditeljem z različnih področij, od zdravstvene stroke do strokovnjakov informacijske tehnologije, pravnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, predstavnikov starejših in mladih, kulturnikov, športnikov, ki spregovorijo o aplikaciji s svojega zornega kota.«
Za državljane, ki se vračajo v domovino, so v SMS vključili informacijo o aplikaciji. Vsem prebivalcem so včeraj (ali pa bodo to storili danes) poslali SMS s prošnjo, naj si naložijo aplikacijo in s tem pomagajo preprečiti, da bi z virusom nevede okužili svoje najbližje in lahko tudi najbolj ranljive.
Namestitev aplikacije je prostovoljna, čeprav je bilo najprej mišljeno, da bi bila za tiste z odrejeno karanteno obvezna. Vendar so od te namere odstopili oziroma ni bila izvedljiva. Še pred uvedbo je bilo precej vroče krvi, saj je bil del javnosti prepričan, da bo s tem država samo lažje iz takšnih ali drugačnih razlogov nadzorovala državljane. Ideja o aplikaciji sicer ni nova, rodila se je že kmalu po izbruhu novega koronavirusa na Kitajskem, sledili so jim v Južni Koreji, nato so jo nekatere države že pred meseci začele razvijati in uvajati. Ni pa Slovenija prav nobena izjema, tudi drugod so se državljani spraševali o pretiranem posegu v zasebnost.
Kot je znano, je slovenska aplikacija prirejena po nemškem modelu, deluje pa po odprtokodnem sistemu, torej lahko vsak z nekaj programerskega znanja preveri njeno drobovje in ugotovi, ali je sledenje res, kar pristojni ves čas poudarjajo, onemogočeno. Aplikacija namreč deluje na tehnologiji bluetooth in ne prek sistema GPS.
»Ne gre za nikakršno sledenje, saj aplikacija nima dostopa do lokacijskih podatkov, torej ne zaznava geolokacije. Prav tako nima dostopa do imenika in drugih podatkov na telefonu, iz katerih bi lahko razbrali identiteto uporabnika. Ob srečanju z drugim uporabnikom bosta pametna telefona med seboj samodejno izmenjala naključni oddajni kodi prek tehnologije bluetooth,« mirijo na ministrstvu za javno upravo.
Ključni poudarki:
- Aplikacijo si je namestilo skoraj 65.000 ljudi.
- Tisti z operacijskim sistemom android bistveno prej kot uporabniki iosa.
- Množično obveščanje prek SMS-ov.
Aplikacija je dodaten preventivni ukrep in ščiti tako zdravje posameznikov kakor javno zdravje, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Njena uporaba je v veliko pomoč epidemiologom pri obvladovanju širjenja virusa.
Tudi zato, ker je bila aplikacija za operacijski sistem ios na voljo z zamikom, poleg tega je naprav s tem sistemom manj kot tistih s sistemom android, je precejšnja razlika v številu uporabnikov – do vključno predvčerajšnjim si je aplikacijo #ostanizdrav namestilo 59.165 uporabnikov androida in 3041 uporabnikov iosa.
Do cilja je še daleč
Če upoštevamo, da je število mobilnih telefonov v Sloveniji večje od števila prebivalcev, je delež uporabnikov aplikacije #ostanizdrav majhen. Trije odstotki so namreč daleč od 60 odstotkov, ko se po oceni nekaterih strokovnjakov aplikacija šele pokaže za učinkovito pri preprečevanju širjenja okužb. A minister za javno upravo Boštjan Koritnik je večkrat poudaril, da bo, karkoli bo prispevala aplikacija, pozitivno. Po njegovem bi imela aplikacija pozitivne učinke že, če bi jo uporabljala desetina prebivalstva. Ker je za namestitev ključno seznanjanje državljanov s pomenom aplikacije, prav tako ti potrebujejo jasne odgovore glede strahu pred zlorabami, bo država okrepila medijske objave. »Glavnina kampanje o aplikaciji #ostanizdrav poteka na družbenih omrežjih. Stekla je v začetku julija, v avgustu, ko je dejansko začela delovati, in septembru pa stopnjujemo informativne in ozaveščevalne aktivnosti,« pravijo na ministrstvu za javno upravo. Med drugim o tem, kako aplikacija deluje, zakaj jo potrebujemo, kakšni so miti in resnice. »O tem damo besedo tudi strokovnjakom in mnenjskim voditeljem z različnih področij, od zdravstvene stroke do strokovnjakov informacijske tehnologije, pravnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, predstavnikov starejših in mladih, kulturnikov, športnikov, ki spregovorijo o aplikaciji s svojega zornega kota.«
SMS-sporočilo, ki ga NIJZ pošilja državljanom. FOTO: Posnetek ZaslonaMnožično obveščanje prek SMS-ov
SMS-sporočilo, ki ga NIJZ pošilja državljanom. FOTO: Posnetek Zaslona
Za državljane, ki se vračajo v domovino, so v SMS vključili informacijo o aplikaciji. Vsem prebivalcem so včeraj (ali pa bodo to storili danes) poslali SMS s prošnjo, naj si naložijo aplikacijo in s tem pomagajo preprečiti, da bi z virusom nevede okužili svoje najbližje in lahko tudi najbolj ranljive.
Namestitev aplikacije je prostovoljna, čeprav je bilo najprej mišljeno, da bi bila za tiste z odrejeno karanteno obvezna. Vendar so od te namere odstopili oziroma ni bila izvedljiva. Še pred uvedbo je bilo precej vroče krvi, saj je bil del javnosti prepričan, da bo s tem država samo lažje iz takšnih ali drugačnih razlogov nadzorovala državljane. Ideja o aplikaciji sicer ni nova, rodila se je že kmalu po izbruhu novega koronavirusa na Kitajskem, sledili so jim v Južni Koreji, nato so jo nekatere države že pred meseci začele razvijati in uvajati. Ni pa Slovenija prav nobena izjema, tudi drugod so se državljani spraševali o pretiranem posegu v zasebnost.
Mirijo pred možnostjo zlorab
Kot je znano, je slovenska aplikacija prirejena po nemškem modelu, deluje pa po odprtokodnem sistemu, torej lahko vsak z nekaj programerskega znanja preveri njeno drobovje in ugotovi, ali je sledenje res, kar pristojni ves čas poudarjajo, onemogočeno. Aplikacija namreč deluje na tehnologiji bluetooth in ne prek sistema GPS.
»Ne gre za nikakršno sledenje, saj aplikacija nima dostopa do lokacijskih podatkov, torej ne zaznava geolokacije. Prav tako nima dostopa do imenika in drugih podatkov na telefonu, iz katerih bi lahko razbrali identiteto uporabnika. Ob srečanju z drugim uporabnikom bosta pametna telefona med seboj samodejno izmenjala naključni oddajni kodi prek tehnologije bluetooth,« mirijo na ministrstvu za javno upravo.
