Trije svetovni šampioni tudi slovenskim vinarjem

Med 385 ocenjenimi vzorci vin na prestižnem mednarodnem ocenjevanju najvišja priznanja tudi slovenskim vinarjem.

Objavljeno
01. junij 2015 20.06
domačija Lisjak Dutovlje 13.04.2015 foto:Igor Mali
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenski vinarji so vnovič dobili potrditev za izjemno kakovost pridelanih vin. Na 57. mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev v okviru lani oživljenega sejma Vino Ljubljana so slovenska vina prejela največ odličij, med njimi kar tri naziv svetovni šampion.

Na tridnevnem ocenjevanju, za katerega je organizatorjem (Gospodarskemu razstavišču Ljubljana) uspelo pridobiti 358 vzorcev vin iz 21 držav, je 40 degustatorjev iz 11 držav, med njimi tudi iz daljnih Japonske, Urugvaja, Nove Zelandije, Argentine, Kitajske, Moldavije in drugih z najvišjimi ocenami in nazivom svetovni šampion nagradilo pet vin. Trije nagrajeni vzorci so iz Slovenije, po eden pa iz Slovaške in Španije.

Naziv svetovni šampion v kategoriji penečih vin je prejela Vinska klet Frelih iz Šentruperta na Dolenjskem za penino Kappelman. V kategoriji belih suhih vin je ta naziv pripadel vinu chardonnay baqueri iz Vinske kleti Goriška Brda, med mirnimi naravnimi sladkimi vini pa je šel v roke Vinske kleti Prus iz Bele Krajine za vino modra frankinja iz sušenega grozdja. Z enakim najvišjim priznanjem ljubljanskega ocenjevanja se v kategoriji rose mirnih vin ponaša cabernet sauvignon rosé vinske kleti Mrva & Stanko s Slovaške. V kategoriji rdečih suhih vin pa so ocenjevalci namenili šampionski naziv vinu Otazu premium cuvée vinske kleti Bodega Otazu iz Španije.

S slovenskim šampionom med ocenjevanimi vini so nagradili vzorec Steyer Vaneja dišeči traminec, letnik 2007, iz kleti Steyer vina. Trofejo svetovnega združenja vinskih ocenjevanj VINOFED pa bodo na slovesnosti ob oktobrski otvoritvi sejemskega dogajanja v Ljubljani, na kateri bodo podelili vsa priznanja za ocenjena vina, podelili cabernet sauvignonu baqueri 2011 iz Vinske kleti Goriška Brda.

Ljubljansko ocenjevanje vin sodi med deset najelitnejših ocenjevanj na svetu in poteka pod pokroviteljstvom OIV (Mednarodna organizacija za trto in vino iz Pariza), strokovnim nadzorom mednarodne zveze enologov UIE in svetovnega združenja vinskih ocenjevanj VINOFED.

»Vzorci, ki so bili poslani na ocenjevanje, so bili zelo dobre kakovosti, tako je bilo tudi ocenjevanje precej strogo. Povprečje ocen je bilo kljub strogosti fantastično. Podelili smo kar pet velikih zlatih medalj, celo veliko zlato pri rdečem, kar jaz že skoraj ne pomnim, da se je zgodilo. Na drugi strani je tudi lepa bera suhih vin, saj so v konkurenci šampionov nastopala tri,« je po končanem ocenjevanju povedal Iztok Klenar, predsedujoči komisijam mednarodnih ocenjevalcev. Zadovoljen je, da so se najvišja priznanja tako lepo porazdelila, med dežele oz. države, ki vidijo na tem ocenjevanju svojo priložnost.

»Lahko pohvalim Slovaško, Češko, pa na drugi strani Makedonijo, ki že kar nekaj časa pridno sodeluje na tem ocenjevanju ob slovenskih vzorcih. Tudi romunska vina so bila kar prisotna. To je lahko dokaz, da se konkurenca na vinskem trgu še povečuje in da morda že lahko govorimo o tem, kam ciljati jutri, pojutrišnjem. Tudi ocenjevanje bo postalo po tej plati pomembno tekmovanje.«

Ocenjevanje, kakršno se je zgodilo v zadnjih treh dneh na ljubljanskem gradu, je zato preprosto odraz dogajanja na vinskem trgu. »Velike vinske dežele, ki so že dolgo let na sceni, so se nekako zaprle in v bistvu same sebi iščejo posel in marketing, medtem ko ostale države, z nami vred, vidijo v teh razmerah in v sodelovanju mogoče prihodnost novega vinskega trga. Morda ne bomo več toliko razmišljali o tem, da bi bili v neki vinoteki v Parizu, ampak, da bomo v neki vinoteki v Bukarešti ali v Pragi ali kje drugje na teh trgih,« razmišlja Klenar in dodaja, da se tudi »jugotrg« razvija »in če bodo kakovosti dobre, bomo mi v tej konkurenci lahko odgriznili ustrezen košček kruha«.

Pri tem jim lahko gredo na roko tudi spremenjene razmere med hrvaškimi vinogradniki in vinarji, ki nimajo več tako izdatne, po Klenarjevih besedah agresivne podpore, z njihovega resornega ministrstva. Zaradi slabšega poslovanja kleti, ki so večinoma v zasebni lasti, te tudi ne vidijo svojih priložnosti na takih tekmovanjih (ocenjevanjih) in si drugače iščejo poti na trge, še dodaja.

Za slovenske vinarje, ki so poslali na ocenjevanje največ vzorcev (sledili so slovaški in makedonski), Klenar pravi, da vidijo v njem priložnost, ki jo zlasti velike kleti izkoristijo enkrat bolj, drugič manj uspešno. Priznanja, ki jih prejmejo na ocenjevanju, so zagotovo lahko dodaten impulz za promocijo in prodajo vina.