Tropsko sadje v Sloveniji? Samo v rastlinjakih!
Na jugu Italije polja bananovcev in avokada, pri nas jih vzgajajo v tropskem vrtu.
Odpri galerijo
Prav nič nenavaden prizor s polj na Siciliji; mangovci z zelo priljubljenimi sadeži FOTO: Reuters
Ko je sicilijanski kmet Rosolini Palazzolo pred enajstimi leti posadil papajo, so ga sosedje debelo gledali – tega tropskega sadeža mnogi niti poznali niso, tisti, ki so ga, pa so odkimavali, češ, v tem podnebju to že ne bo uspevalo. Danes je na otoku mogoče zaslediti sadeže, ki jih v Evropi nismo navajeni, od papaj, mangov in limon do avokada in več vrst banan. Pri nas so poskusi pridelovanja eksotičnega sadja in zelenjave redki, kajti zime so vendarle prehude. So pa že nekaj povsem samoumevnega slovenske lubenice, melone, kiviji …
Devetintridesetletni Rosolini Palazzollo je del nove generacije kmetov, ki so grozeče podnebne spremembe izkoristili sebi v prid. »Dvig temperatur je za nas dobra novica,« je ugotavljal. Tudi na kmetiji Letizie Marceno v okolici glavnega mesta Sicilije Palerma so pred osmimi leti začeli gojiti banane. Zdaj imajo na sedmih hektarjih zemljišč 1200 bananovcev. Tem so, opogumljeni zaradi uspeha, dodali še avokado in mango.
Povprečna temperatura na Siciliji se je v zadnjih sto letih dvignila za 1,5 stopinje Celzija, zmanjšuje se količina padavin, zaradi česar so ogrožene mnoge tradicionalne kmetije. Spremembam so se najprej začeli prilagajati s povečanimi nasadi oliv, nato so začeli iskati vrste, ki so bolj prilagojene suhemu podnebju. Toda tropsko sadje večinoma potrebuje veliko vode, zato prav vsaka tropska vrsta tudi ni primerna, je poudaril Francesco Sottile z oddelka za agrikulturo na Univerzi iz Palerma. Največ si tako obeta od pridelave paradižnika, melon, jajčevcev, mandarin in paprik, ki uspevajo tudi z zelo malo vode.
Toda mnogi njegovi študenti so veliko bolj smeli v svojih načrtih. Mladi diplomant Andrea Passanisi je stari očetov vinograd ob vznožju Etne spremenil v nasad avokada. Povezal se je z drugimi pridelovalci in skupaj so spromovirali sicilijanski avokado, ki ga prodajajo v Franciji in na Poljskem. Tretjino pridelka prodajo po spletu. Avokado pridelujejo na več kot sto hektarih zemlje. »Res je, da na začetku nimaš znanja, kako pridelovati eksotične vrste, toda tudi nihče okoli tebe ga nima,« je poudaril Palazzollo. Nekdo preprosto mora poskusiti.
Med kmeti, ki pri nas veliko eksperimentirajo, je gotovo Jernej Mazej s Kmetije Mazej v Ljubiji pri Mozirju. Predstavlja se kot netradicionalni kmet in to dokazuje s 300 vrstami paradižnika in s paleto rastlin, ki so večini drugih kmetov povsem neznane. Nazadnje je iz Južne Amerike »uvozil« olluco, eno najpomembnejših rastlin iz Južne Amerike. »Je izredno kalorična, na sto gramov ima 360 kalorij, vendar rodi šele, ko se začne krajšati dan,« je predstavil enega izmed svojih poskusov. Na kmetiji vzgaja še južnoameriški rastlini oca in yakon, navdušen je nad kiwanom, bodičasto kumaro, in lufo, bučo, ki jo pri nas poznamo kot naravno gobo …
Med tropskim sadjem, ki bi pri nas lahko uspevalo, omeni gorske papaje babuko in indijansko banano asimino, med stročnicami, denimo, zemeljske oreščke oziroma arašide. Glavna ovira za gojenje tovrstnih rastlin po njegovem mnenju ni le podnebje, ampak tradicija, ki se je ljudje zelo radi oklepajo. »Treba je imeti nekaj korajže in vztrajnosti pa tudi predstaviti je treba znati te novosti, povedati ljudem, kako so uporabne, za kaj koristne,« je našteval.
Patricija Pirnat iz kmetijske zadruge Agraria Koper v pridelavi večjih količin tropskega sadja pri nas kljub podnebnim spremembam, ki grozijo, ne vidi večjih možnosti. »Takšne rastline lahko uspevajo nekaj let, potem pa prinese kakšna zima ekstremno nizke temperature in jih lahko povsem uniči. Pri nas še vedno ni primerne klime za to.« Seveda ni nič narobe s poskusi, a jih priporoča v manjšem obsegu. Pri zadrugi od južnega sadja še vedno najpogosteje ponujajo fige in kaki, najdejo se tudi aronija in posamezni ponudniki granatnega jabolka.
Tropsko sadje je tako pri nas mogoče najti – in tudi okušati – predvsem v rastlinjakih. Enega takšnih, imenujejo ga kar »džungla«, ima podjetje Ocean Orchids iz Dobrovnika na skrajnem severovzhodu Slovenije. Letos v njem še posebno dobro uspevajo papaje, tudi banan so se najedli, ananas je ravno tako že rodil, niso pa še dočakali plodov manga ali avokada, je opisal direktor marketinga Andrej Vršič. Zunaj rastlinjaka te rastline po njegovem mnenju gotovo ne bi preživele, drugače pa je s subtropskim in mediteranskim sadjem, kot so lubenice, mandarine, melone ali pomaranče.
Devetintridesetletni Rosolini Palazzollo je del nove generacije kmetov, ki so grozeče podnebne spremembe izkoristili sebi v prid. »Dvig temperatur je za nas dobra novica,« je ugotavljal. Tudi na kmetiji Letizie Marceno v okolici glavnega mesta Sicilije Palerma so pred osmimi leti začeli gojiti banane. Zdaj imajo na sedmih hektarjih zemljišč 1200 bananovcev. Tem so, opogumljeni zaradi uspeha, dodali še avokado in mango.
Vroče in suho
Povprečna temperatura na Siciliji se je v zadnjih sto letih dvignila za 1,5 stopinje Celzija, zmanjšuje se količina padavin, zaradi česar so ogrožene mnoge tradicionalne kmetije. Spremembam so se najprej začeli prilagajati s povečanimi nasadi oliv, nato so začeli iskati vrste, ki so bolj prilagojene suhemu podnebju. Toda tropsko sadje večinoma potrebuje veliko vode, zato prav vsaka tropska vrsta tudi ni primerna, je poudaril Francesco Sottile z oddelka za agrikulturo na Univerzi iz Palerma. Največ si tako obeta od pridelave paradižnika, melon, jajčevcev, mandarin in paprik, ki uspevajo tudi z zelo malo vode.
Toda mnogi njegovi študenti so veliko bolj smeli v svojih načrtih. Mladi diplomant Andrea Passanisi je stari očetov vinograd ob vznožju Etne spremenil v nasad avokada. Povezal se je z drugimi pridelovalci in skupaj so spromovirali sicilijanski avokado, ki ga prodajajo v Franciji in na Poljskem. Tretjino pridelka prodajo po spletu. Avokado pridelujejo na več kot sto hektarih zemlje. »Res je, da na začetku nimaš znanja, kako pridelovati eksotične vrste, toda tudi nihče okoli tebe ga nima,« je poudaril Palazzollo. Nekdo preprosto mora poskusiti.
Gomolji iz Južne Amerike
Med kmeti, ki pri nas veliko eksperimentirajo, je gotovo Jernej Mazej s Kmetije Mazej v Ljubiji pri Mozirju. Predstavlja se kot netradicionalni kmet in to dokazuje s 300 vrstami paradižnika in s paleto rastlin, ki so večini drugih kmetov povsem neznane. Nazadnje je iz Južne Amerike »uvozil« olluco, eno najpomembnejših rastlin iz Južne Amerike. »Je izredno kalorična, na sto gramov ima 360 kalorij, vendar rodi šele, ko se začne krajšati dan,« je predstavil enega izmed svojih poskusov. Na kmetiji vzgaja še južnoameriški rastlini oca in yakon, navdušen je nad kiwanom, bodičasto kumaro, in lufo, bučo, ki jo pri nas poznamo kot naravno gobo …
Z eksotičnimi vrstami rad eksperimentira tudi »kralj paradižnika« Jernej Mazej. FOTO: Igor Zaplatil
Med tropskim sadjem, ki bi pri nas lahko uspevalo, omeni gorske papaje babuko in indijansko banano asimino, med stročnicami, denimo, zemeljske oreščke oziroma arašide. Glavna ovira za gojenje tovrstnih rastlin po njegovem mnenju ni le podnebje, ampak tradicija, ki se je ljudje zelo radi oklepajo. »Treba je imeti nekaj korajže in vztrajnosti pa tudi predstaviti je treba znati te novosti, povedati ljudem, kako so uporabne, za kaj koristne,« je našteval.
Papaja in banane iz tropskega vrta
Patricija Pirnat iz kmetijske zadruge Agraria Koper v pridelavi večjih količin tropskega sadja pri nas kljub podnebnim spremembam, ki grozijo, ne vidi večjih možnosti. »Takšne rastline lahko uspevajo nekaj let, potem pa prinese kakšna zima ekstremno nizke temperature in jih lahko povsem uniči. Pri nas še vedno ni primerne klime za to.« Seveda ni nič narobe s poskusi, a jih priporoča v manjšem obsegu. Pri zadrugi od južnega sadja še vedno najpogosteje ponujajo fige in kaki, najdejo se tudi aronija in posamezni ponudniki granatnega jabolka.
Tropsko sadje je tako pri nas mogoče najti – in tudi okušati – predvsem v rastlinjakih. Enega takšnih, imenujejo ga kar »džungla«, ima podjetje Ocean Orchids iz Dobrovnika na skrajnem severovzhodu Slovenije. Letos v njem še posebno dobro uspevajo papaje, tudi banan so se najedli, ananas je ravno tako že rodil, niso pa še dočakali plodov manga ali avokada, je opisal direktor marketinga Andrej Vršič. Zunaj rastlinjaka te rastline po njegovem mnenju gotovo ne bi preživele, drugače pa je s subtropskim in mediteranskim sadjem, kot so lubenice, mandarine, melone ali pomaranče.
