Trpinčenje iz varnega zavetja otroške sobe
Okolica je nekoč videla nasilneža v šoli, zdaj pa se je to preselilo še na družbena omrežja.
Odpri galerijo
V družbi je še vedno premalo zavedanja, da se fizično nasilje navadno začne z verbalnim. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Žalitve, zbadljivke, obrekovanje, nadlegovanje, zavračanje, otipavanje, izključevanje in udarci so žal tudi spremljevalci odnosa med vrstniki. Nasilje med šolarji in vrstniki v našem prostoru in času sicer ni nov pojav, smo pa kot družba postali nanj pozornejši. Na ministrstvu za izobraževanje opažajo, da se spreminjajo pojavne oblike nasilja, odzivnost pristojnih in tudi učinkovitost obravnave.
Odklonska ravnanja so v nekem kontekstu lahko tudi okoliščine odraščanja, vendar je precej tanka meja do tega, ko neprimeren odnos vrstnikov pri otrocih pusti hude posledice, ki v skrajnih primerih pripeljejo celo do poskusa samomora ali samomora.
Več raziskav potrjuje povezavo med učnimi dosežki in varnim šolskim okoljem, zato v okviru strategije za preprečevanje nasilja sistematično izobražujejo strokovne delavce za prepoznavanje kratenja otrokovih in človekovih pravic, nediskriminatorno obravnavanje, uveljavljanje načel enakih možnosti in spoštovanje človekovega dostojanstva za vse subjekte v vzgojno-izobraževalnem procesu (otroke, učitelje, starše).
Prvi signal, da v današnjo družbo ne spada prav nobena vrsta nasilja, morajo dati starši s svojimi pozitivnimi načeli, strpnostjo in resnično ničelno toleranco že do verbalnega nasilja svojih otrok.
Strokovnjaki opozarjajo predvsem na ničelno toleranco pri vseh oblikah nasilja in da je nujno vsako neprimerno vedenje omejiti, saj račun za neukrepanje dobimo šele čez leta, ko je lahko že prepozno.
»Beg od doma, samopoškodovanje, različne objave na spletnih omrežjih, nasilna dejanja v šolah, združevanje v skupine z namenom nasilnega obračunavanja, vse to, in še bi lahko naštevali, so pojavi med mladimi, ki ne znajo, zmorejo ali nočejo reševati stisk na konstruktiven način. To in še mnogo drugih elementov in indikatorjev je narekovalo, da smo v slovenski policiji skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter drugimi pristojnimi institucijami prepoznali potrebo po sistematičnem in sistemskem pristopu k obravnavi vrstniškega nasilja,« pravi Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete.
Nasilje med mladostniki ima, kot rečeno, več pojavnih oblik, se je pa zaradi spletnih družbenih omrežij v zadnjih letih nadgradilo in dobilo povsem nove razsežnosti. Prav to je za strokovnjake poseben izziv, saj je v družbi še vedno premalo zavedanja, da se fizično nasilje navadno začne z verbalnim. In če je bilo nekoč tudi verbalno nasilje slišati, se zdaj dogaja prek družbenih omrežij v varnem zavetju otrokove sobe.
Način trpinčenja prek družbenih omrežij ima dve pomembni lastnosti, in sicer da ga nikoli več ne moremo izbrisati in da je obračunavanje s posamezniki zdaj skupinsko, prej pa je bilo navadno individualno.
Policija spodbuja vse, da ko zaznajo vrstniško nasilje, takoj ukrepajo in ga prijavijo. Mladostniki so v policijskih postopkih deležni posebne obravnave, saj spadajo med najbolj ranljive skupine naše družbe.
Policijska statistika kaže, da so lani obravnavali 191 primerov vrstniškega nasilja v osnovnih in srednjih šolah, letos do konca junija je bilo takšnih primerov 109. Navadno gre za kazniva dejanja lahke ali hude telesne poškodbe, nasilništva in povzročitve splošne nevarnosti.
Vendar je treba povedati, da se policija vključi v obravnavo nasilja med mladostniki, ko gredo stvari že močno čez mejo. Svojo nalogo morajo prej opraviti predvsem starši, nato izobraževalni sistem, centri za socialno delo in druge pristojne službe.
Odklonska ravnanja so v nekem kontekstu lahko tudi okoliščine odraščanja, vendar je precej tanka meja do tega, ko neprimeren odnos vrstnikov pri otrocih pusti hude posledice, ki v skrajnih primerih pripeljejo celo do poskusa samomora ali samomora.
Več raziskav potrjuje povezavo med učnimi dosežki in varnim šolskim okoljem, zato v okviru strategije za preprečevanje nasilja sistematično izobražujejo strokovne delavce za prepoznavanje kratenja otrokovih in človekovih pravic, nediskriminatorno obravnavanje, uveljavljanje načel enakih možnosti in spoštovanje človekovega dostojanstva za vse subjekte v vzgojno-izobraževalnem procesu (otroke, učitelje, starše).
Prvi signal, da v današnjo družbo ne spada prav nobena vrsta nasilja, morajo dati starši s svojimi pozitivnimi načeli, strpnostjo in resnično ničelno toleranco že do verbalnega nasilja svojih otrok.
Strokovnjaki opozarjajo predvsem na ničelno toleranco pri vseh oblikah nasilja in da je nujno vsako neprimerno vedenje omejiti, saj račun za neukrepanje dobimo šele čez leta, ko je lahko že prepozno.
Družbena omrežja so poseben izziv
»Beg od doma, samopoškodovanje, različne objave na spletnih omrežjih, nasilna dejanja v šolah, združevanje v skupine z namenom nasilnega obračunavanja, vse to, in še bi lahko naštevali, so pojavi med mladimi, ki ne znajo, zmorejo ali nočejo reševati stisk na konstruktiven način. To in še mnogo drugih elementov in indikatorjev je narekovalo, da smo v slovenski policiji skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter drugimi pristojnimi institucijami prepoznali potrebo po sistematičnem in sistemskem pristopu k obravnavi vrstniškega nasilja,« pravi Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete.
Nasilje med mladostniki ima, kot rečeno, več pojavnih oblik, se je pa zaradi spletnih družbenih omrežij v zadnjih letih nadgradilo in dobilo povsem nove razsežnosti. Prav to je za strokovnjake poseben izziv, saj je v družbi še vedno premalo zavedanja, da se fizično nasilje navadno začne z verbalnim. In če je bilo nekoč tudi verbalno nasilje slišati, se zdaj dogaja prek družbenih omrežij v varnem zavetju otrokove sobe.
Nujno takoj ukrepati in podati prijavo
Način trpinčenja prek družbenih omrežij ima dve pomembni lastnosti, in sicer da ga nikoli več ne moremo izbrisati in da je obračunavanje s posamezniki zdaj skupinsko, prej pa je bilo navadno individualno.
Policija spodbuja vse, da ko zaznajo vrstniško nasilje, takoj ukrepajo in ga prijavijo. Mladostniki so v policijskih postopkih deležni posebne obravnave, saj spadajo med najbolj ranljive skupine naše družbe.
Policijska statistika kaže, da so lani obravnavali 191 primerov vrstniškega nasilja v osnovnih in srednjih šolah, letos do konca junija je bilo takšnih primerov 109. Navadno gre za kazniva dejanja lahke ali hude telesne poškodbe, nasilništva in povzročitve splošne nevarnosti.
Vendar je treba povedati, da se policija vključi v obravnavo nasilja med mladostniki, ko gredo stvari že močno čez mejo. Svojo nalogo morajo prej opraviti predvsem starši, nato izobraževalni sistem, centri za socialno delo in druge pristojne službe.
