Tiskane izdaje
Ljubljana, Portorož – Slovenski turizem se je vsaj po obisku v prvih osmih mesecih znašel v bleščeči letini. Analitiki za takšno stanje navajajo: preusmeritev turističnih tokov iz nevarnih držav, gospodarsko rast in politično stabilnost na ključnih trgih, visoko stopnjo varnosti in solidno turistično ponudbo v Sloveniji, turistični uspeh sosednjih držav in ne nazadnje tudi velika prizadevanja pri promociji in trženju slovenskega turizma.
Vse našteto je pripomoglo, da je Slovenija v prvih šestih mesecih (turistično manj intenziven del leta) iz tujskega turističnega priliva po zadnjih podatkih Banke Slovenije ustvarila 890 milijonov evrov prihodkov ali 5,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Turistični priliv od tujcev (če se lahko zanesemo na merodajnost finančnih statističnih kazalnikov) ne dosega fizične rasti turističnega obiska.
Po podatkih statističnega urada (Surs) je Slovenija v vseh svojih kapacitetah v letošnjih sedmih mesecih ustvarila skoraj 6,7 milijona turističnih prenočitev ali 12,2 odstotka več. K vsem tem rezultatom je pripomogla STO, ki zdaj deluje že dve leti kot samostojna organizacija in si prizadeva za višjo dodano vrednost, podaljšanje turistične sezone na vse leto, inovativno trženje, digitalizacijo promocije in razvoj tako imenovane zelene sheme slovenskega turizma. Digitalna kampanja je v dveh letih dosegla 70 milijonov ljudi na 15 trgih v 19 jezikih. Samo v zadnjih dveh letih je bilo v okviru STO v 30 državah na svetu organiziranih 140 poslovnih dogodkov in 13.000 poslovnih sestankov.
Z dobrimi rezultati se hvalijo skoraj vsi v slovenskem turizmu. Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je povedal, da je najmočnejša slovenska turistična divizija v sedmih mesecih gostila 440.643 turistov, to je dobrih pet odstotkov več kot leto prej in ustvarila 1,67 milijona prenočitev ali 3,5 odstotka več. V zdravilišča je prišlo več gostov z vseh 12 najpomembnejših trgov (razen s Češke). Italijanov je bilo za odstotek več, zaznali pa so veliko povečanje števila ruskih gostov, ki jih je letos kar 54 odstotkov več, predvsem v Rogaški, Čatežu (dobro petino) in Portorožu (kjer je desetina vseh zdraviliških gostov Rusov).
Za povečavo kliknite na infografiko.
Potrebujemo boljšo ponudbo
»Fascinirajo me hrvaški turisti, ki so po številu prihodov v naša zdravilišča na tretjem mestu, po številu prenočitev pa na četrtem,« pravi Altbauer. »Zadovoljen sem, ker prihaja vse več gostov prek domačih rezervacijskih sistemov in ker smo spet prvi v državi začeli nove naložbe v izboljšanje produktov. Tako bomo lahko zvišali cene, verjetno bomo lahko iztržili več in nagradili tiste, ki so najzaslužnejši za več turistov, to je turistične delavce. Več moramo vlagati v kadre. Ne moremo pričakovati, da bodo delavci za 600 evrov na mesec zelo dobro delali. Menim, da je prihodnje leto lahko tudi kak gost manj, a mu je treba ponuditi več, potem bomo od njega lahko tudi več pričakovali. Moti me pisanje, da je turistov preveč. Ni jih preveč. Desetletja smo si prizadevali, da bomo dobro zasedeni, in zdaj govoriti, da imamo gostov preveč, je navadna bedarija. Bolje bi jih morali znati upravljati in jim kaj ponuditi. Dober primer je Postojnska jama, ki zna goste (tudi s ceste) zvabiti k ogledu nečesa edinstvenega. Enako bi lahko veljalo za Kras, slovensko Istro, Prekmurje, Dolenjsko, Koroško ... Ni treba, da gredo vsi na Triglav, ker imamo veliko drugih čudovitih hribov, imamo Idrijco, Savinjo, in ne samo Soče ...«
Po podatkih Turističnega združenja Portorož so v osmih mesecih samo v portoroških hotelih imeli 900.000 prenočitev ali osem odstotkov več kot leto prej. »Če smo lani po podatkih Sursa ustvarili 1,47 milijona prenočitev, jih bomo letos za deset odstotkov več, kar je lep dosežek. Še posebno ker povišanja lahko dosegamo le zunaj sezone. V glavni sezoni, denimo avgusta letos, smo lahko imeli za le dva odstotka več prenočitev v hotelih kot lani, ker je bilo že lani vse polno,« pravi direktor TZ Portorož Igor Novel.
Digitalne aplikacije za štetje
V piranski občini se spopadajo s posebnim problemom: velikega dela turistov nimajo evidentiranega, zato razmišljajo o različnih digitalnih aplikacijah za natančnejše štetje gostov. Iz posebne ankete, ki so jo izdelali avgusta med 306 naključno izbranimi turisti, so ugotovili, da je bilo v tem mesecu od vseh gostov le 44 odstotkov nastanjenih v hotelih in hostlih ter več kot 55 odstotkov drugje. Od vseh gostov jih je 77 odstotkov prišlo zaradi sonca, morja in počitnic. Portorožu so dali povprečno oceno prav dobro. Najvišje ocene so pripisali varnemu počutju, prijaznosti in profesionalnosti zaposlenih ter domačinov, najnižje pa so namenili za nočno življenje, nakupovanje in plaže.
Strokovnjak na področju trženja turizma Janez Jager je opozoril, da v hrvaški Istri v najboljših hotelih dosegajo precej višje cene kot v Portorožu. V Rovinju na vrhuncu sezone tudi od 750 do 900 evrov, medtem ko v Portorožu dosegajo najvišje cene okoli 300 do 400 evrov. V enem od portoroških hotelov jim je uspelo v samo enem letu cene podvojiti – s 150 evrov na noč so lani prešli na 300 evrov. Seveda so ta hotel medtem temeljito prenovili in vanj investirali skoraj deset milijonov evrov in namesto štirih zvezdic dobili pet.
Sicer pa je po mnenju več turističnih poznavalcev julija in avgusta razmeroma lahko napolniti turistične zmogljivosti. Kdo je pravi strokovnjak na področju trženja, se pokaže v nesezonskih mesecih. Jeseni in spomladi se pokažeta sposobnost prodajnih služb in kakovost ponudbe. Jager je pri tem ocenil, da strokovnjaki pričakujejo najmanj še pet let ugodnih trendov v slovenskem turizmu, ker so se veliki organizatorji počitnic preusmerili na nam bližje trge. Take preusmeritve pomenijo tudi večja vlaganja večjih turističnih operaterjev v infrastrukturo in tudi trženje.
Največja rast
