Tudi če je denar, ni nujno, da je stanovanje

Ljubljana – Stanovanj, ki bi bila dostopna tudi mladim družinam s povprečnim dohodkom, je premalo. Streha nad glavo in redna zaposlitev pa sta pogoj, da mladi ostanejo zvesti svoji lokalni skupnosti. Občine zato, da bi mlade zadržale, posegajo po različnih ukrepih – v Ajdovščini lahko računajo tudi na subvencijo stanovanjskega kredita.

Neredne oblike zaposlitve mladih so bile v ospredju v obdobju finančne krize, zdaj se je pozornost nekoliko preusmerila na stanovanjsko vprašanje. »Za mlade je na voljo premalo stanovanj,« pojasnjuje Nina Bavčar Čargo z Inštituta za mladinsko politiko. Tista stanovanja, ki pa so na voljo, predvsem v Ljubljani in okolici, so po besedah Bavčar Čargove finančno nedosegljiva mladim. Na državni ravni po njenih besedah manjka stanovanj, katerih cena ne presega 1500 evrov za kvadratni meter.

Zagotavljanje občinskih neprofitnih stanovanj za socialno ogrožene je utečena praksa, a sogovorniki včerajšnje razprave o stanovanjski problematiki mladih opozarjajo, da je treba tudi srednjemu razredu omogočiti finančno razumen dostop do strehe nad glavo.
 

Prazna stanovanja, ki niso naprodaj

»Pri nas je veliko povpraševanja po stanovanjih, a ponudbe na trgu ni in tu mora občina odigrati svojo vlogo,« je pojasnil župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Pravi, da imajo v občini 1700 praznih stanovanj, ki jih lastniki niso pripravljeni prodati. Podobno je z zemljišči, primernimi za gradnjo. »Posameznik ne more kupiti zemljišča, ker ga preprosto ni na trgu.« Da bi lastnike praznih stanovanj spodbudili, da dajo stanovanja na trg, je občina obljubila prenovo stanovanja, v zameno pa bi lastnik za toliko let, kolikor je znašala obnova, občini stanovanje dal v najem. Ta bi ga nato oddala mladim družinam. »Od 1700 stanovanj smo dobili ponudbo za dve stanovanji,« je težavo v načrtu pojasnil župan. In tudi med dvema ponujenima stanovanjema je bilo za prenovo primerno le eno.

Stanovanjske politike, ki je po Beočaninovih besedah ena najdražjih, so se lotili z več različnimi ukrepi. Z odkupom stavbnih zemljišč in načrtovano gradnjo novih stanovanj. Vsem mladim, ki si lahko privoščijo kredit in izpolnjujejo dodatne pogoje, pa omogočajo tudi subvencioniranje kredita. Občina je tako letos petnajstim in lani 16 upravičencem v celoti subvencionirala stroške najema kredita in obresti.

Za ta namen so izplačali 100.000 evrov, v zameno pa so mladi od bank dobili skupno milijon evrov kredita. Mladim, ki načrtujejo gradnjo svojega doma, subvencionirajo tudi komunalni prispevek, ki bi ga morali plačati občini. Namesto približno 10.000 evrov, kolikor znaša komunalni prispevek, bodoči lastniki novega doma plačajo položnico, ki je skoraj polovico manjša.

Z vprašanjem reševanja stanovanjske politike mladih se aktivno ukvarjajo tudi v občini Črna na Koroškem. Županja Romana Lesjak priznava, da težava ostaja zagotavljanje delovnih mest. »Možnost zaposlitve za fizična dela so neomejene, kar zadeva višje izobraženi kader, pa je več težav. Mladi zato težje ostajajo doma.« Da ne bi odšli, jih poskušajo prepričati tudi s sosesko Šmelc. Parcele – posamezna obsega tisoč kvadratnih metrov in stane približno 11.000 evrov – so komunalno opremljene, urejena je tudi druga dokumentacija. »Računamo, da bomo parcele prodali in da bomo dobili tudi kakšnega novega sokrajana.«

A zaplete se pogosto že na začetku. Tine Kampl z Mladinskega sveta Slovenije opozarja, da težavo predstavlja tudi informiranje mladih o možnostih pomoči, odvrača jih tudi zapletena birokracija. »Najti moramo način, kako te informacije razširiti.«