Tudi državna podjetja so poslovala s »slamnatimi«

Ljubljana - Prvi ljubljanski kriminalist Branko Japelj je na včerajšnji tiskovni konferenci na generalni policijski upravi predstavil drugi del obsežne preiskave zoper 32 posameznikov, osumljenih za 22 kaznivih dejanj hudodelskega združevanja in zlorabe položaja ali pravic.

Gre za klasičen kriminal belih ovratnikov, ki ga je policija začela preiskovati konec leta 2006, ko je od urada za preprečevanje pranja denarja dobila podatke, da dobro organizirana združba posameznikov ustanavlja tako imenovana slamnata podjetja, ki potem zaresnim gospodarskim družbam izdajajo navidezne račune, denar, ki se steka nanje, pa se takoj vrne v roke »poslovnežem«, ki so goljufivo transakcijo pripravili oziroma poskrbeli, da je tako imenovano delujoče podjetje plačalo nekaj, česar ni ne naročilo ne dobilo.

Kriminalisti so v predkazenskem postopku s klasičnimi in posebnimi preiskovalnimi ukrepi, pregledom obsežne dokumentacije in med hišnimi preiskavami našli dovolj dokazov za kazensko ovadbo, v kateri je glavni osumljenec 40-letni »poslovnež« iz ljubljanske okolice, ki je bil na čelu organizacije in je tudi pripravil vse skupaj. Pomagalo mu je sedem osumljencev, ki so na različne načine sodelovali pri goljufivih denarnih transakcijah, bodisi da so bili posredniki pri fiktivnih poslih, bodisi da so posodili svoje ime za formalno ustanovitev slamnatih družb in tako postali tudi njihovi direktorji oziroma pooblaščenci. Tako so lahko sproti dvigovali denar, ki so ga nakazovale delujoče družbe. Za to so dobili provizijo, sicer pa je šla gotovina takoj v roke tistih, ki so v oškodovanih podjetjih tudi odločali o naročilih in plačilih, zaresnih ali navideznih. Kot smo še zvedeli, je glavnega osumljenca policija pridržala, dokler niso bile opravljene potrebne poizvedbe in hišna preiskava in je zdaj na prostosti.

Treba je posebej poudariti, da so med delujočimi gospodarskimi družbami, ki so jim s pomočjo slamnatih družb molzli njihovi lastni direktorji oziroma vodilni uslužbenci, tudi podjetja v državni lasti. Preiskava, ki se je iz leta 2006 »raztegnila« na predlansko in lansko leto, je tako ugotovila, da je bilo v nečedne posle vpletenih 21 gospodarskih družb, ki so na račune slamnatih podjetij nakazale vsega skupaj pet milijonov 50 tisoč evrov, natanko toliko gotovine pa je bilo s teh računov tudi dvignjene.

Kot smo še zvedeli, gre že za drugo kazensko ovadbo v okviru ene in iste preiskave in za enak način izvrševanja kaznivih dejanj. Prva ovadba je šla naprej lani septembra, naštela je 23 »poslovnežev«, osumljenih za 17 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, prek računov slamnatih družb pa je takrat poniknilo 2,7 milijona evrov. Nihče med jeseni ovadenimi ne nastopa v drugem delu preiskave.

Z zgovornimi in vse prej kot spodbudnimi podatki je postregel tudi direktor urada za preprečevanje pranja denarja Andrej Plausteiner, ki je med drugim omenil, da so lani obravnavali 245 sumljivih transakcij in tožilstvu odstopili 130 zadev. Robert Slodej z uprave kriminalistične policije pravi, da je bilo lani za slabo tretjino več tovrstnih kazenskih ovadb kot leta 2007 in za okroglih 55 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Uroš Novak, vodja analitskega oddelka na generalnem davčnem uradu, pa je opozoril na vse večje število davčnih utaj, predvsem goljufij pri davku na dodano vrednost.

Iz petkove tiskane izdaje Dela