Tudi Golob pritisnil za vnovično potrditev zakona o psihoterapiji

Po vetu državnega sveta so poslanci vnovič odločali o zakonu o psihoterapiji in ga tokrat po dodatnih intenzivnih prepričevanjih in dogovarjanjih, ki so potekala v minulih dneh, tudi ponovno potrdili s 57 glasovi poslancev. Z njim si predlagatelji želijo predvsem urediti trenutno povsem neurejeno in neregulirano stanje na področju psihoterapije, ki jo trenutno lahko izvaja prav vsak, brez kakršnekoli izobrazbe.

A ob opozorilih zdravniške stroke, ki se je v celoti postavila proti rešitvam na mizi, in razkritju, da je Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je kot sekretarka v kabinetu zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel koordinirala pripravo zakona, postala dekanica fakultete za psihoterapijo na zasebni Novi univerzi, so se tekom parlamentarne obravnave začeli topiti. Tako je bil v prvo potrjen le z 41 glasovi večine poslancev Svobode in NSi, ostali poslanci pa so se vzdržali ali mu nasprotovali.

Zato v drugo, ko je za potrditev potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov, podpora zakonu še zdaleč ni bila samoumevna. Lobiranja in prepričevanja so se menda vrstila. V Svobodi so postrojili vrste, predsednik vlade Robert Golob pa je dan pred glasovanjem po naših informacijah močno pritisnil na partnerici, saj se je špekuliralo, da bo na koncu vnovič zakon sprejel z glasovi NSI in SDS. V zadnjih so se namreč vrstila preračunavanja, koliko glasov morajo prispevati, da bo zakon sprejet. Neuradno naj bi bilo to v interesu predvsem izvajalcem študija psihoterapije, ki so blizu obema strankama.

Na koncu so glasove za podporo prispevali poslanci iz prav vseh parlamentarnih strank. 

Tudi psihoterapevti, ki so do zdaj delovali zunaj zdravstvenega sistema, sicer pravijo, da ureditev ni optimalna in jo bo treba še spreminjati, a jo pozdravljajo, ker se bo končno le začelo urejati s podeljevanjem licenc. Prav tako pa si obetajo, da bi lahko z njihovo vključitev v izvajanje psihoterapije v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pomagali še več ljudem. »To ni napad na druge strokovnjake, ki delujejo na področju duševnega zdravja, pač pa gre za zaščito uporabnikov,« je dejala Iva Dimic, poslanka NSi, in navedla, da si želijo predvsem ureditve tega področja.

To sicer trdi tudi zdravništvo, ki se je v celoti izreklo proti predlagani ureditvi, kar pušča dvom v kakšni obliki bo ureditev sploh zaživela v praksi. Sami zagovarjajo, da bi morali ločiti med zdravljenjem in svetovanjem v stiski, ki po njihovo sodi v socialno in ne zdravstveno varstvo.

Igor Muževič, predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine, je na primer že napovedal, da družinski zdravniki ne bodo niti napotovali svojih pacientov na psihoterapijo, ker so po njihovem mnenju za ustrezno obravnavo bolnikov nujne zdravstvena izobrazba in klinične izkušnje, saj so osebnostne spremembe lahko, na primer, tudi posledica možganskega tumorja, česar pa psihoterapevt brez kliničnega znanja morda ne bi pravočasno prepoznal.