Tudi letos več dijakov do študija po bližnjici
Dva oddelka več kot lani ob poklicni maturi opravljata predmet splošne mature.
Odpri galerijo
Poklicnim maturantom prehod na višjo raven izobraževanja ne bi smel biti povsem zaprt, vendar se lahko število tistih, ki opravljajo dodatni izpit iz splošne mature, do leta 2028 izenači s številom splošnih maturantov. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana – K spomladanskemu roku splošne mature, ki se danes nadaljuje z izpitom iz slovenščine, prvič pristopa 6343 kandidatov s 84 šol, medtem ko se bo s poklicno maturo spopadlo 10.391 kandidatov s 142 srednjih šol in zavodov. Število je skoraj enako kot lansko šolsko leto, znova pa se je povečalo število dijakov, ki na poti do študija iščejo obvode.
Vse več je dijakov, ki se ob opravljanju poklicne mature odločijo za dodatni maturitetni izpit. Opravljena poklicna matura namreč omogoča nadaljevanje šolanja le na višji ali visoki strokovni šoli, dodatni predmet iz splošne mature pa odpira vrata za študij na univerzi. To možnost je letos zagrabilo 1860 kandidatov, kar je 57 več kot lani, vendar ga je na koncu uspešno opravilo le 1296 kandidatov. Letos jih bo največ opravljalo izpit iz angleščine, matematike, kemije in psihologije.
Na ta problematičen obrat je pred pol leta opozoril Blaž Zmazek, predsednik državne komisije za splošno maturo: »Če se bo naraščanje nadaljevalo s trendom zadnjih nekaj let, bo delež poklicnih maturantov z dodatnim izpitom leta 2022 dosegel 50 odstotkov maturantov splošne gimnazije. Leta 2028 bosta skupini številčno izenačeni«. Zato je predlagal, da bi bil pogoj za vpis na fakulteto splošna matura, ki pa jo lahko poklicni maturanti opravijo po zaključenem maturitetnem tečaju. Ali so na pristojnem ministrstvu kaj storili, da bi se s tem spopadli, nam niso odgovorili. Minister Jernej Pikalo je pred časom dejal, da je treba sistem vrednotenja obeh matur urediti tako, da bo onemogočal takšne anomalije.
»Zavedamo se, da je to do deleža dijakov, ki opravljajo splošno maturo, lahko nepravično. Prav tako želimo opozoriti, naj odločevalci ne iščejo rešitve v smeri, ki bi dijakom poklicne mature povsem zaprla vertikalno prepustnost na višjo raven izobraževanja,« svarijo na dijaški organizaciji. Pojasnjujejo, da zakon o visokem šolstvu določa, da se na študij lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo in izpit iz enega od predmetov mature, vendar samo na istem strokovnem področju, česar pa po njihovih informacijah na fakultetah ne spoštujejo dosledno. Z ministrstvom bodo dijaki sicer 11. julija razpravljali tudi o nadaljnji digitalizaciji mature in vsebini nove bele knjige o vzgoji in izobraževanju.
Pri splošni maturi za prihodnje leto ni pričakovati večjih sprememb glede njene težavnosti ali izvedbe, napoveduje Polona Papler iz državnega izpitnega centra. »Vsako leto so kakšne manjše 'lepotne spremembe', o katerih so šole pravočasno obveščene. Za leto 2021 se predvidevajo spremembe, ki bodo znane v skladu z zakonskimi določili. Kot določa zakon, mora biti izpitni katalog za vsak predmet objavljen dve leti pred maturo oziroma do začetka pouka v tretjem letniku,« pojasnjuje. Še leto kasneje se bo zaključil projekt uvajanja elektronskega ocenjevanja, s katerim so začeli predlani.
Prvo izpitno polo, esej iz slovenščine oziroma maternega jezika, so dijaki pisali po prvomajskih praznikih, ocenjevanje pa že poteka. S pisnim delom splošne mature bodo nadaljevali v soboto, ko se bodo preizkusili v znanju iz angleščine, prihodnjo še iz matematike. Preverjanje znanja iz predmetov, ki so si jih izbrali sami – na voljo je 33 različnih predmetov – bo potekalo do sredine junija, nato bodo na sporedu ustni izpiti. Z ocenami se bodo lahko seznanili 11. julija. Podobni roki čakajo četrtošolce programov srednjega strokovnega izobraževanja, le da bodo z rezultati seznanjeni teden dni prej.
Vse več je dijakov, ki se ob opravljanju poklicne mature odločijo za dodatni maturitetni izpit. Opravljena poklicna matura namreč omogoča nadaljevanje šolanja le na višji ali visoki strokovni šoli, dodatni predmet iz splošne mature pa odpira vrata za študij na univerzi. To možnost je letos zagrabilo 1860 kandidatov, kar je 57 več kot lani, vendar ga je na koncu uspešno opravilo le 1296 kandidatov. Letos jih bo največ opravljalo izpit iz angleščine, matematike, kemije in psihologije.
Infografika: Delo
Na ministrstvu brez odgovorov
Na ta problematičen obrat je pred pol leta opozoril Blaž Zmazek, predsednik državne komisije za splošno maturo: »Če se bo naraščanje nadaljevalo s trendom zadnjih nekaj let, bo delež poklicnih maturantov z dodatnim izpitom leta 2022 dosegel 50 odstotkov maturantov splošne gimnazije. Leta 2028 bosta skupini številčno izenačeni«. Zato je predlagal, da bi bil pogoj za vpis na fakulteto splošna matura, ki pa jo lahko poklicni maturanti opravijo po zaključenem maturitetnem tečaju. Ali so na pristojnem ministrstvu kaj storili, da bi se s tem spopadli, nam niso odgovorili. Minister Jernej Pikalo je pred časom dejal, da je treba sistem vrednotenja obeh matur urediti tako, da bo onemogočal takšne anomalije.
»Zavedamo se, da je to do deleža dijakov, ki opravljajo splošno maturo, lahko nepravično. Prav tako želimo opozoriti, naj odločevalci ne iščejo rešitve v smeri, ki bi dijakom poklicne mature povsem zaprla vertikalno prepustnost na višjo raven izobraževanja,« svarijo na dijaški organizaciji. Pojasnjujejo, da zakon o visokem šolstvu določa, da se na študij lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo in izpit iz enega od predmetov mature, vendar samo na istem strokovnem področju, česar pa po njihovih informacijah na fakultetah ne spoštujejo dosledno. Z ministrstvom bodo dijaki sicer 11. julija razpravljali tudi o nadaljnji digitalizaciji mature in vsebini nove bele knjige o vzgoji in izobraževanju.
»Zavedamo se, da je to do deleža dijakov, ki opravljajo splošno maturo, lahko nepravično. Prav tako želimo opozoriti, naj odločevalci ne iščejo rešitve v smeri, ki bi dijakom poklicne mature povsem zaprla vertikalno prepustnost na višjo raven izobraževanja,« svarijo na dijaški organizaciji.
Manjši popravki na vidiku
Pri splošni maturi za prihodnje leto ni pričakovati večjih sprememb glede njene težavnosti ali izvedbe, napoveduje Polona Papler iz državnega izpitnega centra. »Vsako leto so kakšne manjše 'lepotne spremembe', o katerih so šole pravočasno obveščene. Za leto 2021 se predvidevajo spremembe, ki bodo znane v skladu z zakonskimi določili. Kot določa zakon, mora biti izpitni katalog za vsak predmet objavljen dve leti pred maturo oziroma do začetka pouka v tretjem letniku,« pojasnjuje. Še leto kasneje se bo zaključil projekt uvajanja elektronskega ocenjevanja, s katerim so začeli predlani.
Prvo izpitno polo, esej iz slovenščine oziroma maternega jezika, so dijaki pisali po prvomajskih praznikih, ocenjevanje pa že poteka. S pisnim delom splošne mature bodo nadaljevali v soboto, ko se bodo preizkusili v znanju iz angleščine, prihodnjo še iz matematike. Preverjanje znanja iz predmetov, ki so si jih izbrali sami – na voljo je 33 različnih predmetov – bo potekalo do sredine junija, nato bodo na sporedu ustni izpiti. Z ocenami se bodo lahko seznanili 11. julija. Podobni roki čakajo četrtošolce programov srednjega strokovnega izobraževanja, le da bodo z rezultati seznanjeni teden dni prej.
