V zadnjih dneh poletnih počitnic je na cestah znova pričakovana gneča, ta se bo zaradi del na številnih prometnicah še povečala z novim delovnim zagonom. Na primorski avtocesti, kjer nastajajo zastoji zaradi del na vipavski cesti, naj bi bila kritična zlasti ponedeljek in torek, za katera so včeraj in danes rešitev iskali predstavniki avtoprevoznikov z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek.

Kaos na primorski avtocesti bi rešili z dvosmernim prometom na vipavski cesti

Dogovorili so se, da bo tranzitni tovorni promet proti Italiji po novem uporabljal en vozni pas. Iz Italije bodo medtem tovornjake preusmerjali na Fernetiče. Osebni in lokalni promet bo do konca zapore medtem še naprej v celoti preusmerjen na vzporedno regionalno cesto. Za tako prometno rešitev so se odločili predvsem zaradi varnosti, je po današnjem sestanku v Vipavi povedal predsednik uprave Darsa Andrej Ribič. »Kot veste, smo morali zaradi težav na italijanski meji poiskati novo rešitev. Pri iskanju je bila v prvi vrsti varnost in temu je bila podrejena tudi sedanja rešitev, ki smo jo dobili,« je dejal v izjavi po sestanku.

Za nemoten dostop reševalnih vozil

Ker nove prometne ureditve ne morejo vzpostaviti ob koncu tedna, bodo v ponedeljek in torek, ki naj bi bila prometno najbolj obremenjena dneva, po Sloveniji tovornjake izločali iz prometa, da ne bi prišlo do vnovične gneče na Fernetičih. Postopek bo enak kot ob zimskih razmerah, je še pojasnil. »Potem pa bomo do konca naslednjega tedna pripravili en pas iz smeri Razdrtega proti Vipavi, samo en pas za tovornjake. Tovorni promet v nasprotni smeri bomo preusmerili na druge odseke. To smo naredili zato, da bo en pas rezerviran le za reševalne službe, da bodo imeli reševalci, gasilci in prometna policija nemoten dostop,« je še povedal predsednik uprave Darsa.

Nekaj sprostitve se s 1. septembrom po napovedi Darsa obeta na štajerski avtocesti, kjer že mesece potekajo dela med Slovenskimi Konjicami in Dramljami in tako rekoč vsak dan nastajajo več kilometrov dolge kolone, zlasti ob koncih tedna.

Vsi smo soodgovorni za gnečo

Kako bi bilo smiselno urediti promet, predvsem tovorni, da bi bilo na cestah manj hude krvi, smo se pogovarjali z Alešem Kocjančičem, v preteklosti večletnim predsednikom slovenske zveze šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM), zdaj pa se kot zavarovalni posrednik ukvarja z oceno tveganj, ki jih imajo avtoprevozniki.

Pri razmišljanju o rešitvah sogovornik ne vidi težav le v infrastrukturi in prometni politiki, ampak v potrošniški družbi, ki narekuje gibanje blaga. »Politika je le servis, ki vse naše potrebe nekako regulira ali nam pomaga pri tem,« pove. »Seveda je tu še en pomemben dejavnik: v zadnjem obdobju je bilo malce zanemarjeno vzdrževanje infrastrukture in zdaj se spoprijemamo s posledicami tega. Torej: potrebe ljudi rastejo, infrastruktura pa je malce zastala. Vendar se to zdaj ureja.« Tukaj se je politika odločila, da se to naredi hitro, kar je po sogovornikovih besedah tudi vzrok za trenutne zastoje. »Pogovarjamo se o 100 dneh na Primorskem, s 1. septembrom pa naj bi se vsaj malo sprostila štajerska avtocesta ... To vidim kot nekakšen skupni prispevek k urejanju infrastrukture. Tudi mi kot potrošniki smo soodgovorni za gnečo na cesti.«

FOTO: dokumentacija Dela

Prav gotovo pri nastajanju gneče ne moremo zanemariti tranzitnega položaja Slovenije, doda Kocjančič. Ta ni opazen le pri prevozu tovora, ampak tudi turističnih poteh. Je torej, če izvzamemo vreme, poletje res najboljši čas za izvajanje del na glavnih prometnih žilah, ki vodijo skozi državo? Sogovornik odgovarja, da je po njegovem mnenju poletje, ko naj bi bilo tudi manj tovornega prometa, primeren čas, še primernejše pa se mu zdijo poletne noči. »Pogosto poslušam opozorila dr. Metode Dodič Fikfak o delu na vročini. Morda bi bila rešitev, da bi delali ponoči, navsezadnje tudi peki vstanejo sredi noči, da do jutra spečejo kruh.«

Kakšno rešitev vidi za čas popravil ceste na Rebernicah? »Zdržati je treba, to je edina rešitev, ki jo vidim. To operacijo je treba prestati, da bi bilo potem bolje.«

Tovor na železnice

Ves čas tudi poslušamo, da bi lahko cestni promet bistveno razbremenili, če bi del tovora prestavili na železnice. Zakaj tu ni zaznati omembe vrednih premikov? In koliko lahko železnica zares pripomore k razbremenitvi cest? Sogovornik se pri tem vrne desetletja nazaj, ko je cestni promet oziroma avto prehitel železniškega. »Kakršen koli vlak postavimo na staro infrastrukturo, nam ne more pomagati. Osnova sta torej proga do logističnih vozlišč oziroma njihova dostopnost. Pri nas je to res zastalo,« pravi. »Pa tudi geografska struktura Slovenije je zelo zahtevna. Že mati narava nam ne dovoli, da bi take podvige izpeljali na hitro.«

Predvsem pa moramo, še enkrat doda sogovornik, ljudi navaditi, da nova obleka ali novo pohištvo nista nujna. »Ker ju mora nekdo pripeljati. Vsi moramo pri tem sodelovati, to je moje mnenje.«

V zastojih pogosto opazimo kilometre in kilometre kolon tovornjakov, ki se, vsaj tako se zdi, sploh ne premaknejo. Kako to vpliva na varnost v prometu? »To je velika slabost sodobne družbe. Ker se spet pogovarjava o infrastrukturi, ki pa ni bila projektirana za tako velike potrebe. Če to primerjamo s človeškim telesom, lahko rečemo, da smo pred tem, da nas doleti prometni infarkt.«

Tovornega prometa in podjetij pri nas je res veliko, se strinja sogovornik, a opozarja tudi, da jih je med njimi precej iz tujine, za katera je Slovenija odskočna deska. »Zakaj? Zato, ker smo v evropski skupnosti, ker smo na pravem položaju, kjer so naše plače relativno nizke v primerjavi z Italijo ali Avstrijo ...« našteje Aleš Kocjančič.