Tiskane izdaje
Protikorupcijska komisija je v obrazložitvi načelnega mnenja zapisala, da obstaja verjetnost, da zapletov z medicinskimi pripomočki ne sporočajo agenciji, ker vsak tak zaplet povzroči proizvajalcu ali dobavitelju dodatno delo in stroške, »če pa teh prijav ni, se v neposrednih kontaktih s proizvajalci in/ali njihovimi trgovci lažje izpogaja prejem donacijskih in sponzorskih sredstev /.../, vse z namenom izobraževanj oziroma usposabljanj zdravstvenih delavcev«.
KPK je glede nabav medicinskih pripomočkov ugotovila, da javne bolnišnice pri nas za medicinske pripomočke svetovnih proizvajalcev plačujejo več, kot za iste pripomočke plačujejo bolnišnice v drugih državah. Nekateri medicinski pripomočki pa prihajajo na slovenski trg prek več posrednikov, pri čemer obstajajo ekskluzivne in neekskluzivne distribucijske pogodbe za prodajo. Komisija poleg tega ugotavlja, da ni standardov za medicinske pripomočke, pri agenciji za zdravila in medicinske pripomočke pa ni vzpostavljenega registra za medicinske pripomočke.
24 ur za poročilo o zapletih z medicinskimi pripomočki
Kot so na KPK zapisali v načelnem mnenju, so jim na agenciji za zdravila in medicinske pripomočke pojasnili, da od januarja 2012 do novembra 2016 niso prejeli poročil o zapletih z ortopedskimi endoprotezami. V zvezi s pokanjem plastičnih protez pa so v istem obdobju prejeli sedem poročil o zlomih. Zato je KPK podala priporočila, da je treba zdravstveno in drugo osebje v javni zdravstveni mreži seznaniti, da so izvajalci zdravstvene dejavnosti dolžni v roku 24 ur seznaniti agencijo o zapletu z medicinskimi pripomočki, saj je v nasprotnem primeru ogroženo zdravje ali življenje ljudi.
Poleg tega je po priporočilu komisije treba urediti, da ne bodo stroški odprave zapleta z medicinskimi pripomočki, ki so posledica neustrezne kakovosti oziroma stvarnih napak na medicinskem pripomočku, bremenili izključno javne zdravstvene blagajne. Zaradi izdelka neustrezne kakovosti mora odgovornost za nastalo škodo namreč prevzeti proizvajalec ali dobavitelj ter nositi tudi finančne posledice. Zaradi neustrezne kakovosti medicinskih pripomočkov, ki so vgrajeni v bolnike, ti tudi nosijo posledice, kar bi bilo po mnenju KPK treba prav tako ustrezno urediti.
Komisija še predlaga vzpostavitev registra medicinskih pripomočkov ter spremembo v razpisni dokumentaciji za izvedbo javnih naročil. Poleg tega pa, da se pri dobavi medicinskih pripomočkov razkrijejo vsi posredniki od proizvajalca do bolnišnice.
Na seji senata protikorupcijske komisije 13. decembra sta za načelno mnenje in priporočila glasovala njen predsednik Boris Štefanec in namestnik predsednika Igor Lamberger, medtem ko je proti glasovala namestnica predsednika Alma Maruša Sedlar.
