Tudi slovenske kolesarske prireditve lahko postanejo svetovni dogodki
Ko je Ljubljana pred petimi leti gostila svetovno prvenstvo za amaterske kolesarje, je imela 12.500 dodatnih prenočitev.
Odpri galerijo
Maraton Franja je največji kolesarski maraton pri nas in del elitne svetovne mreže tovrstnih preizkušenj. Foto Leon Vidic
Resna kolesarska druženja ne glede na profesionalnost tekmovalcev oziroma udeležencev že dolgo niso zgolj običajni športni dogodki, temveč poslovna priložnost za prireditelje in širšo okolico. V Belgiji so med drugimi že zdavnaj zadeli v polno, pri nas pa je na vrhunski ravni Maraton Franja, velik korak naprej je z mednarodno prepoznavnostjo naredila dirka Po Sloveniji. Potenciala, kako privabiti še več zaželenih kolesarskih gostov, pa ostaja še veliko.
Pri organizaciji kolesarskega dogodka je enako kot pri drugih prireditvah. Treba je najti smisel in pravo vsebino. V današnjih časih se veliko pozornosti nameni tudi finančnim učinkom,« je najprej poudarila podpredsednica Kolesarskega društva Rog, ki pripravlja Maraton Franja, Maja Oven.
V začetku meseca se je odpravila še po kakšno izkušnjo v Belgijo, kjer je potekala ena največjih in bržkone celo najboljša kolesarska dirka na svetu – Po Flandriji. Resda gre za dirko profesionalcev, ki pa je zgolj pika na i vsemu kolesarskemu cirkusu. Belgijci so na podlagi več kot stoletne tradicije dirke pripravili veledogodek. »Pomembni vidiki so varnost, socializacija, navdušiti ljudi, turizem in vključitev mladih, pomembne so zgodovinske vrednote. Zelo pomembna je globalna pojavnost tega unikatnega maratona na mednarodni ravni,« je naštela.
Vendar tudi na takšni ravni ni nič samoumevno. Organizacija je izjemen zalogaj, odgovorni pa ne glede na veličino dogodka prirediteljem ne gledajo skozi prste: »Ko sestaviš vse te komponente, spoznaš, da je vsak dogodek težko organizirati, kolesarskega pa zaradi vidika varnosti še posebno. Kar naprej se mi ponavlja izkušnja v Flandriji, ko je organizator moral odpovedati žensko dirko, na kateri se je zbralo 160 kolesark iz 25 najboljših ženskih ekip z vsem spremstvom in opremo. Policija je preverila, kako je poskrbljeno za varnost na trasi, in nato dirko odpovedala, saj je malo pred tem na cesti zaradi nezadostne varnosti umrl kolesar.«
Za dirko Po Flandriji živi vsa regija. Takrat je hotelskih nastanitev premalo, prosta soba pa ne bo stala manj kot 300 evrov na noč! »Pivo teče v potokih, trgovine so polne,« dodaja. Toda veličina dirke je naslednja: v flamskem mestu Oudenaarde na vzhodu Flandrije je na rekreativnem maratonu dan pred načrtovano žensko dirko štartalo 16.000 kolesarjev.
Mesto je medtem uredilo kolesarski muzej, lokali so opremljeni s kolesarsko tematiko. »Takšen maraton ima potencial predvsem za rast turizma, saj si udeleženci vse stroške plačajo sami. Imajo vrhunsko opremo, kolesa, ki so vredna po 16.000 ali 20.000 tisoč evrov ali več. Pogosto imajo boljšo opremo kot profesionalni kolesarji,« opozarja direktor Maratona Franja Gorazd Penko in omeni še drugo plat rekreativcev, ki jih pri turističnih ponudnikih dela za precej priljubljene goste: »Skrbijo za svoje zdravje, so dobri potrošniki, ki radi kakovostno jedo in pijejo. Tu je seveda priložnost za vse, ki se ukvarjajo s kulinariko in gastronomijo. Če računamo, da vsak obiskovalec porabi najmanj 130 evrov na dan in da so v času Franje pri nas najmanj štiri dni, lahko hitro izračunamo, kaj to pomeni.«
Maraton Franja BTC City in dirka Po Sloveniji sta že uveljavljena mednarodna dogodka. Juriš na Vršič, Maraton Alpe in še nekateri sledijo temu – uspešnemu – modelu.
Franja je unikaten dogodek z močno tradicijo, ki ji je pri nas še težko slediti z vsebinskega in organizacijskega vidika. Prireditelji pripravijo šest dogodkov oziroma tras znotraj Franje, zavarovati morajo 381 kilometrov cest in skuhati 1,5 tone testenin. Pogon podpira 2400 prostovoljcev, prireditelji udeležencem podarijo 8000 spominskih kolajn, nekaj tisoč litrov energetskih napitkov, gelov, in ploščic, pripravijo 4000 paketov dobrodošlice, ki jih tri dni pakirajo otroci, člani KD Rog, 16.000 sladoledov in prav toliko jogurtov.
Kakopak Franje ne more več organizirati vsakdo, temveč zgolj član UCI-serije maratonov Gran Fondo, ki jih je po svetu raztresenih že 30. »Pred desetimi leti smo bili še v skromni družbi nekaj maratonov,« pravi Penko.
Takšni dogodki so tudi za okolico poslovna priložnost. Ko je Ljubljana pred petimi leti gostila svetovno prvenstvo za amaterske kolesarje, je imela 12.500 dodatnih prenočitev. Ekonomska analiza je takrat pokazala 2,5 milijona evrov prihodkov iz turizma na račun UWCT Gran Fondo Final Ljubljana 2014.
»Države se pulijo za organizacijo svetovnega prvenstva za amaterje, mi pa ne zmoremo stopiti skupaj. Takšen dogodek ne more biti samo na plečih kolesarskega društva in nekaj pokroviteljev,« je kritičen Penko. Prihodnje leto bo svetovno amatersko prvenstvo v Kanadi (letos se od tam na ogled organizacije Franje odpravlja skupina 20 kolesarjev). Leta 2021 pa bo Gran Fondo v bližnji Banjaluki, ki je očitno opazila pravo priložnost za večjo prepoznavnost mesta kot vzhajajoče turistične destinacije. Leto za tem bo tekmovanje že tretjič v Trentu v Italiji.
»Franja je vrhunsko organiziran kolesarski dogodek, ima potencial, da se z malo večjo podporo države razvije še v najboljši slovenski turistični produkt, ki bi državi poleg ugleda in prepoznavnosti prinašal tudi dodaten ekonomski učinek. Modelu Franje vsekakor lahko sledi dirka Po Sloveniji s svojo pojavnostjo na Eurosportu, vendar gre v tem primeru za profesionalni tekmovalni dogodek, pri katerem mora organizator kriti vse stroške,« še dodaja Penko.
Dirko Po Sloveniji organizatorji skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) uporabljajo kot platformo za predstavitev Slovenije kot potencialne gospodarske ali turistične destinacije. Neposredni televizijski prenos namreč spremljajo v več kot 120 držav na štirih celinah. »To je lepa priložnost, da Slovenijo pokažemo z vseh vidikov. Vidi se njena prometna infrastruktura, narava, ljudje in drugo,« je poudaril direktor dirke Bogdan Fink.
Takšna medijska izpostavljenost prepričuje naše turistične destinacije, da trkajo na vrata prirediteljev. »Tako že delamo traso za prihodnje leto in bržkone jo bomo do letošnje izvedbe tudi že dokončali,« pravi.
Lani je vrednost vseh objav – brez televizijskih oglasov – v zvezi s kolesarsko dirko Po Sloveniji znašala približno 21 milijonov evrov, ocenjuje Fink: »Lahko gremo še višje. Imamo res lepo državo. Tujina jo je spoznala, zato bo gledanost dirke še naraščala.« In bržkone obisk tudi, saj bodo prireditelji s partnerji letos prvič organizirano pripravljali dogodke pred etapami slovenske pentlje in po njih.
Pri organizaciji kolesarskega dogodka je enako kot pri drugih prireditvah. Treba je najti smisel in pravo vsebino. V današnjih časih se veliko pozornosti nameni tudi finančnim učinkom,« je najprej poudarila podpredsednica Kolesarskega društva Rog, ki pripravlja Maraton Franja, Maja Oven.
V začetku meseca se je odpravila še po kakšno izkušnjo v Belgijo, kjer je potekala ena največjih in bržkone celo najboljša kolesarska dirka na svetu – Po Flandriji. Resda gre za dirko profesionalcev, ki pa je zgolj pika na i vsemu kolesarskemu cirkusu. Belgijci so na podlagi več kot stoletne tradicije dirke pripravili veledogodek. »Pomembni vidiki so varnost, socializacija, navdušiti ljudi, turizem in vključitev mladih, pomembne so zgodovinske vrednote. Zelo pomembna je globalna pojavnost tega unikatnega maratona na mednarodni ravni,« je naštela.
Kup atributov, ki jih drugi nimajo
S turističnega vidika potencial vsekakor je, trdi direktor Maratona Franja Gorazd Penko, čeprav je vedno težje zagotavljati finančna sredstva, saj dogodek na visoki ravni zahteva tudi velik finančni vložek: »Mednarodna promocija tudi stane. Imamo pa specifične, redke naravne danosti, zgodovinsko dediščino partizanske bolnice Franja, ki je unikatna v svetu, slovimo kot varna in zelena država. Imamo kup atributov, ki jih drugi nimajo in so lahko dober razlog za izbiro destinacije za dobro pripravljene kolesarje.«
S turističnega vidika potencial vsekakor je, trdi direktor Maratona Franja Gorazd Penko, čeprav je vedno težje zagotavljati finančna sredstva, saj dogodek na visoki ravni zahteva tudi velik finančni vložek: »Mednarodna promocija tudi stane. Imamo pa specifične, redke naravne danosti, zgodovinsko dediščino partizanske bolnice Franja, ki je unikatna v svetu, slovimo kot varna in zelena država. Imamo kup atributov, ki jih drugi nimajo in so lahko dober razlog za izbiro destinacije za dobro pripravljene kolesarje.«
Vendar tudi na takšni ravni ni nič samoumevno. Organizacija je izjemen zalogaj, odgovorni pa ne glede na veličino dogodka prirediteljem ne gledajo skozi prste: »Ko sestaviš vse te komponente, spoznaš, da je vsak dogodek težko organizirati, kolesarskega pa zaradi vidika varnosti še posebno. Kar naprej se mi ponavlja izkušnja v Flandriji, ko je organizator moral odpovedati žensko dirko, na kateri se je zbralo 160 kolesark iz 25 najboljših ženskih ekip z vsem spremstvom in opremo. Policija je preverila, kako je poskrbljeno za varnost na trasi, in nato dirko odpovedala, saj je malo pred tem na cesti zaradi nezadostne varnosti umrl kolesar.«
Nič stiskaški turisti
Za dirko Po Flandriji živi vsa regija. Takrat je hotelskih nastanitev premalo, prosta soba pa ne bo stala manj kot 300 evrov na noč! »Pivo teče v potokih, trgovine so polne,« dodaja. Toda veličina dirke je naslednja: v flamskem mestu Oudenaarde na vzhodu Flandrije je na rekreativnem maratonu dan pred načrtovano žensko dirko štartalo 16.000 kolesarjev.
21
milijonov evrov je bila vrednost vseh objav – brez televizijskih oglasov – v zvezi s kolesarsko dirko Po Sloveniji
2,5
milijona evrov prihodkov iz turizma je Sloveniji prinesla izvedba svetovnega prvenstva amaterjev leta 2014 v Ljubljani
milijonov evrov je bila vrednost vseh objav – brez televizijskih oglasov – v zvezi s kolesarsko dirko Po Sloveniji
2,5
milijona evrov prihodkov iz turizma je Sloveniji prinesla izvedba svetovnega prvenstva amaterjev leta 2014 v Ljubljani
Mesto je medtem uredilo kolesarski muzej, lokali so opremljeni s kolesarsko tematiko. »Takšen maraton ima potencial predvsem za rast turizma, saj si udeleženci vse stroške plačajo sami. Imajo vrhunsko opremo, kolesa, ki so vredna po 16.000 ali 20.000 tisoč evrov ali več. Pogosto imajo boljšo opremo kot profesionalni kolesarji,« opozarja direktor Maratona Franja Gorazd Penko in omeni še drugo plat rekreativcev, ki jih pri turističnih ponudnikih dela za precej priljubljene goste: »Skrbijo za svoje zdravje, so dobri potrošniki, ki radi kakovostno jedo in pijejo. Tu je seveda priložnost za vse, ki se ukvarjajo s kulinariko in gastronomijo. Če računamo, da vsak obiskovalec porabi najmanj 130 evrov na dan in da so v času Franje pri nas najmanj štiri dni, lahko hitro izračunamo, kaj to pomeni.«
Na tisoče in tisoče
Maraton Franja BTC City in dirka Po Sloveniji sta že uveljavljena mednarodna dogodka. Juriš na Vršič, Maraton Alpe in še nekateri sledijo temu – uspešnemu – modelu.
Maraton Franja je največji kolesarski maraton pri nas in del elitne svetovne mreže tovrstnih preizkušenj. Foto Leon Vidic/Delo
Franja je unikaten dogodek z močno tradicijo, ki ji je pri nas še težko slediti z vsebinskega in organizacijskega vidika. Prireditelji pripravijo šest dogodkov oziroma tras znotraj Franje, zavarovati morajo 381 kilometrov cest in skuhati 1,5 tone testenin. Pogon podpira 2400 prostovoljcev, prireditelji udeležencem podarijo 8000 spominskih kolajn, nekaj tisoč litrov energetskih napitkov, gelov, in ploščic, pripravijo 4000 paketov dobrodošlice, ki jih tri dni pakirajo otroci, člani KD Rog, 16.000 sladoledov in prav toliko jogurtov.
Države se pulijo za organizacijo svetovnega prvenstva za amaterje, mi pa ne zmoremo stopiti skupaj.
Goraz Penko
Goraz Penko
Kakopak Franje ne more več organizirati vsakdo, temveč zgolj član UCI-serije maratonov Gran Fondo, ki jih je po svetu raztresenih že 30. »Pred desetimi leti smo bili še v skromni družbi nekaj maratonov,« pravi Penko.
Takšni dogodki so tudi za okolico poslovna priložnost. Ko je Ljubljana pred petimi leti gostila svetovno prvenstvo za amaterske kolesarje, je imela 12.500 dodatnih prenočitev. Ekonomska analiza je takrat pokazala 2,5 milijona evrov prihodkov iz turizma na račun UWCT Gran Fondo Final Ljubljana 2014.
»Države se pulijo za organizacijo svetovnega prvenstva za amaterje, mi pa ne zmoremo stopiti skupaj. Takšen dogodek ne more biti samo na plečih kolesarskega društva in nekaj pokroviteljev,« je kritičen Penko. Prihodnje leto bo svetovno amatersko prvenstvo v Kanadi (letos se od tam na ogled organizacije Franje odpravlja skupina 20 kolesarjev). Leta 2021 pa bo Gran Fondo v bližnji Banjaluki, ki je očitno opazila pravo priložnost za večjo prepoznavnost mesta kot vzhajajoče turistične destinacije. Leto za tem bo tekmovanje že tretjič v Trentu v Italiji.
Čas za nov napredek
»Franja je vrhunsko organiziran kolesarski dogodek, ima potencial, da se z malo večjo podporo države razvije še v najboljši slovenski turistični produkt, ki bi državi poleg ugleda in prepoznavnosti prinašal tudi dodaten ekonomski učinek. Modelu Franje vsekakor lahko sledi dirka Po Sloveniji s svojo pojavnostjo na Eurosportu, vendar gre v tem primeru za profesionalni tekmovalni dogodek, pri katerem mora organizator kriti vse stroške,« še dodaja Penko.
Prireditelji dirke Po Sloveniji bodo letos poskrbeli za dogodke pred etapami profesionalcev in po njih. Foto Uroš Hočevar
Dirko Po Sloveniji organizatorji skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) uporabljajo kot platformo za predstavitev Slovenije kot potencialne gospodarske ali turistične destinacije. Neposredni televizijski prenos namreč spremljajo v več kot 120 držav na štirih celinah. »To je lepa priložnost, da Slovenijo pokažemo z vseh vidikov. Vidi se njena prometna infrastruktura, narava, ljudje in drugo,« je poudaril direktor dirke Bogdan Fink.
Bogdan Fink. Foto Roman Šipić
Takšna medijska izpostavljenost prepričuje naše turistične destinacije, da trkajo na vrata prirediteljev. »Tako že delamo traso za prihodnje leto in bržkone jo bomo do letošnje izvedbe tudi že dokončali,« pravi.
Lani je vrednost vseh objav – brez televizijskih oglasov – v zvezi s kolesarsko dirko Po Sloveniji znašala približno 21 milijonov evrov, ocenjuje Fink: »Lahko gremo še višje. Imamo res lepo državo. Tujina jo je spoznala, zato bo gledanost dirke še naraščala.« In bržkone obisk tudi, saj bodo prireditelji s partnerji letos prvič organizirano pripravljali dogodke pred etapami slovenske pentlje in po njih.
