Tudi v prometu so najpomembnejši zgled starši

Vransko – Policisti in predstavniki AMZS pred novim šolskim letom tradicionalno opozarjajo na previdnost. Otroci naj bodo čim prej aktivni udeleženci v prometu, vendar s pravim zgledom. Čeprav jih zakon ne zapoveduje, priporočajo tudi redne tečaje varne vožnje. Včeraj so v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem pripravili tečaj za voznike šolskih kombijev, ki niso profesionalni vozniki.

Prometna varnost se izboljšuje, ugotavljajo policisti in predstavniki AMZS. Če smo pred leti gledali velika opozorila, kako na cestah vsako leto izgubimo za cel razred otrok, je danes bolje, je dejal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Tako sta lani in predlani na slovenskih cestah umrla dva otroka, mlajša od sedmih let in eden star od 7 do 15 let. Predlani je bilo v prometnih nesrečah težje poškodovanih šest otrok, mlajših od sedem let, in 20 otrok do 15 let, lani pa so se v prometnih nesrečah huje poškodovali štirje otroci do sedem let starosti in 18 otrok, starih od 7 do 15 let. »Vsi otroci, z izjemo enega, so bili potniki svojih staršev. Niso vplivali na svojo poškodbo ali na svojo smrt,« je opozoril Kapun. Tudi letos so ceste že zahtevale otroški krvni davek, umrl je komaj petmesečni dojenček, ta teden pa je na železniškem prehodu, zavarovanem z andrejevim križem, umrla 12-letnica.

Smrtnih žrtev v kombijih za šolske prevoze na srečo niso nikoli zabeležili. Kljub temu pa so v AMZS pripravili za te voznike prilagojen tečaj varne vožnje. »Mnoge šole ne uporabljajo profesionalnih voznikov, ampak lastne kadre in lastna vozila. Tudi v kombijih je nujno uporabljati ustrezne zadrževalne sisteme,« je pojasnil vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Jure Kostanjšek. To pomeni, da morajo biti otroci tudi v kombijih pripeti z varnostnim pasom in morajo uporabljati ustrezne sedeže.

Varnost mora »priti v kri«

AMZS že dvajset let izvaja teste otroških sedežev. Kot je dejal inštruktor varne vožnje pri AMZS Rafael Pečjak, bi se morali starši o tem dobro pozanimati: »Najboljša možnost je zagotovo sedež s sistemom isofix. Sam nisem navdušen nad tako imenovanimi jahači. Še vedno je bolje kot nič, vendar se lahko pri zaviranju spodmakne izpod otrokove zadnjice in se otrok lahko še težje poškoduje. Poleg tega pa vozniki vztrajno pozabljajo, da je treba jahača, tudi ko otroka ni v njem, vedno pripeti, sicer se nam lahko vozi po avtomobilu in tudi koga poškoduje.« Podobno je z varnostnimi pasovi. Samo pravilno uporabljeni delujejo, je poudaril Pečjak: »Nepravilno privezan varnostni pas otroka lahko tudi ubije. To pomeni, da pas ne sme biti na predelu vratu, ampak vedno nad ramo.«

Za varnost otrok v cestnem prometu je najbolj pomemben zgled. »Otroku ne smemo nikoli reči, da se mora pripeti, sicer bomo plačali kazen. Otrok se mora pripeti sam od sebe,« opozarja Pečjak. Kostanjšek podpira idejo, da morajo biti otroci čim prej aktivni udeleženci v prometu: »Promet spoznavajo z zgledom staršev, najprej so itak sopotniki v vozilu, potem so pešci, nato kolesarji. Počasi spoznavajo situacije. Je pa težava, če učiteljica uči, da je treba cesto prečkati po zebri, potem pa gre mamica z njim popoldne čez cesto, kjer ni zebre, ker je malce bližje. V tem trenutku vzame vso avtoriteto učiteljici in tistemu, kar se je otrok naučil. Povsem podobno: ali naj bo otrok privezan, če starš ni?«

Prometna varnost mora torej otroku »priti v kri«. Tu bo AMZS že pred začetkom šolskega leta nadaljeval z akcijo 365 dni in s svojima maskotama Anjo in Zdravkom opozarjal, da je treba za prometno varnost skrbeti vse leto. Odštevali bodo dni do začetka novega šolskega leta, akcijo pa bodo s policijo izvajali v Piranu, Kopru, Šenčurju, Lukovici, na Izlakah, v Hočah, Dravogradu, Markovcih in Slovenski Bistrici. Kot je dejal Kostajnšek, imajo tudi mobilno aplikacijo, ki voznike glasovno opozarja na bližino šol, pripravili pa so tudi odsevni paketek za prvošolce in drugošolce, za katere je rumena rutica obvezna. V paketku je vse odsevno: rutica, nahrbtnik, obesek, trak in nalepke. Paketek bodo prodajali od prihodnjega tedna.

Šolske poti

Policiji večkrat očitajo, da je ob šolskih poteh prisotna predvsem ob začetku šolskega leta. Kapun pravi, da so ta čas res zelo osredotočeni na šolske poti: »Otroci so po počitnicah zelo razposajeni in nepredvidljivi, še posebej prvošolčki. Bomo navzoči ob šolah, otrokom bomo pomagali čez cesto, nadzirali bomo prevoze otrok, udeležujemo se tudi roditeljskih sestankov. Med letom se občasno ukvarjamo z nadzorom šolskih prevozov, predvsem avtobusov, ki peljejo otroke na izlete in ekskurzije. Sicer pa pred šolskim letom staršem svetujemo, naj se z otroki pogovorijo o prometni varnosti, da se sprehodijo po varni šolski poti in da jih opozorijo na posebnosti.«

Šolske poti so sicer vedno bolj varne. Nekaj črnih točk je še, pojasnjuje Kapun: »Šolske poti so na cestah, ki so v domeni občin. Te so odgovorne za odpravo nevarnosti, se tudi vedno bolj zavedajo problema, a je vse povezano s financami. Ene si niti prehoda za pešce ne morejo privoščiti, kaj šele obnovo ceste.« Občine morajo sicer tudi plačati šolske prevoze, če gre za nevarno šolsko pot. Določitev, da gre za nevarno cesto, včasih zahtevajo tudi starši. Kostanjšek končuje: »Zahteve in pričakovanja staršev po prometni varnosti so visoka. Koliko so racionalna, je težko presoditi in kdo lahko prevzame odgovornost za neko odločitev. Če se nič ne zgodi, so vse ceste varne. Ne bi si pa želel, da bi otroke čisto v vato zavijali. V prometu morajo biti starosti primerno.«