Tujci v nizkem startu za češnje iz naših gozdov

Na novi dražbi najboljše slovenske hlodovine bodo največ iztržili lastniki izjemnih gorskih javorjev in hrastov.
Objavljeno
14. december 2018 09.30
Posodobljeno
14. december 2018 09.30
Janko Ošlovnik, po domače Škratek, bo na dražbo odpeljal smrekov les. FOTO: Mateja Kotnik
Slovenj Gradec – Čeprav lastniki gozdov šele podirajo, drugi pa s pomočjo revirnih gozdarjev tik pred zdajci izbirajo izjemna drevesa za licitacijo butične slovenske hlodovine na Koroškem, je že jasno, da jo bodo znova pokupili tujci. Izkušnje kažejo, da najdražji hlodi pristanejo v rokah nemških in italijanskih kupcev, največje količine pa odpeljejo Avstrijci.

Tako je že več let, saj doma nimamo proizvajalcev, ki bi potrebovali večje količine izjemnega lesa. »Število kupcev, med katerimi je večina tujcev, se povečuje. Dve tretjini je rednih, prihajajo pa tudi novi,« pravi Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije licitacijo pripravlja že trinajstič.

Čeprav bodo ponudbe za odkup lesa odpirali 4. februarja, 13. pa pripravili dan odprtih vrat in predstavili rezultate dražbe, pozivajo lastnike gozdov, naj do konca leta le podrejo drevesa, ki jih želijo prodati na dražbi, in jih pripeljejo na prizorišče licitacije. »Za dovoz hlodovine bomo pripravljeni že konec decembra. Sprejemali jo bomo do 18. januarja. Glede na razmere na trgu pričakujemo, da bodo najvišje cene dosegali izjemni hrasti, macesni, gorski javorji in orehi,« napoveduje Jeromel. Lastnikom odsvetuje, da bi na dražbo vozili bor, bukev, brezo, topol ali lipo. Ključno vlogo pri izbiri dreves za licitacijo imajo revirni gozdarji, za katere si v Društvu lastnikov gozdov Mislinjske doline želijo, da bi bolje usmerjali lastnike. To delo za zdaj najbolje opravljajo revirni gozdarji na Dolenjskem.

V državnih gozdovih ni izjemnih dreves?

V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) od ustanovitve na licitacijo še niso pripeljali kakšnega hloda. Tega z izjemo Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec nikoli niso storili niti koncesionarji pred njimi. V SiDG naj bi letos to popravili. »Preverjamo načine, kako sodelovati na tej licitaciji, da ne bo v nasprotju s pravili družbe o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov,« so sporočili.

 

Razlike v ceni so velike


Med prodajalci lesa je vsa leta tudi kmet Janko Ošlovnik, po domače Škratek iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Na tristo let stari kmetiji živijo od gozda in živinoreje. Na tokratni licitaciji želijo čim več iztržiti za smreko. »Razlika v ceni, ki jo dosežemo na dražbi ali na trgu, je velika. Pri smreki tudi do štirikrat ali petkrat višja od dnevne tržne cene,« povedo na domačiji Škratek. Jože Jeromel pravi, da so razlike pri hrastu, macesnu in gorskem javorju še večje: »Največja razlika v ceni je pri javorju rebrašu. Lastnik lahko na licitaciji za takšen hlod doseže tudi do desetkrat višjo ceno od tržne.«

image
Razlika c ceni, ki jo lastniki dosežejo na dražbi ali na trgu, je lahko tudi do desetkratna. FOTO: Mateja Kotnik


Zanimivo je, da je med prodajalci lesa v zadnjih letih veliko tujcev iz avstrijske Koroške in Hrvaške. Lani je Stephan Baumgartner iz Labotske doline na avstrijskem Koroškem za hlod gorskega javorja rebraša od nemškega kupca iztržil rekordnih 17.912 evrov. Najvišjo ceno za kubični meter pa je za gorski javor rebraš dosegel lastnik z Mosta na Soči, in sicer kar 11.833 evrov. Hlod je kupil proizvajalec furnirja Hans Hahn iz Nemčije, ki se udeležuje licitacij lesa tudi v Švici in Nemčiji, furnir iz gorskega javorja rebraša pa prodaja proizvajalcem glasbil, razkošnih jaht in letal. Po informacijah organizatorjev ga tokrat žal ne bo na dražbo, saj so zaradi večjega požara morali začasno ustaviti proizvodnjo.

4000 kubičnih metrov izjemne hlodovine bo naprodaj tokrat

 

Nove lokacije za dražbo še ni


Čeprav si organizatorji dogodka že dlje časa prizadevajo najti novo, trajnejšo lokacijo zanj, jim letos to še ni uspelo. Tako bodo licitacijo znova pripravili v poslovni coni Ozare, ki pa se vedno bolj polni. Hlode bodo tako morali razstaviti tudi na občinskem zemljišču, ki je od poslovne cone ločeno s prometno cesto, najtežja hodovina pa bo kupcem na ogled na dobro utrjenem zemljišču zasebnega podjetja v bližini Ozar. Jože Jeromel si želi, da bi prihodnje leto licitacijo pripravili na zemljišču v lasti Slovenskih državnih gozdov v bližini slovenjgraške toplarne, mimo katere občina načrtuje tudi gradnjo severne obvoznice. »Lokacija in dostop do nje bi bila idealna,« pravi Jeromel.

image
Jože Jeromel, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline. FOTO: Mateja Kotnik


Na zadnji dražbi je sodelovalo 447 lastnikov. V Slovenj Gradec so pripeljali 3094 hlodov v skupni velikosti 3006 kubičnih metrov in 37 kupcev. Ti so za kupljen les odšteli okoli milijon evrov.