Tujci v Sloveniji, vlada na drugem planetu
Državni svet vladi predlaga učinkovitejše vključevanje tujcev, da konflikti ne bi eskalirali
Odpri galerijo
FOTO: Brane Piano
Ljubljana, Velenje – V senci predvolilnih prerekanj o prebežnikih in tujcih v Sloveniji je državni svet vladi predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine. Pripravi naj program integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. S tem so se državni svetniki odzvali na pobudo, ki jo je februarja o problematiki, ki lahko preraste v nestrpnosti, dal svetnik in velenjski župan Bojan Kontič.
»Če se ne bomo nemudoma lotili vzpostavitve celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev na ravni države ter priprave zakonodajnih rešitev zanje, se bomo kmalu znašli v zahtevnem položaju, katerega posledica bodo nevarno zaostrene družbene, politične in gospodarske razmere,« je opozoril Kontič in obenem poudaril, da občine za soočanje z vse več tujci nimajo ne informacij, ne kadrov, ne financ.
V tednih po njegovem opozorilu so tudi od drugod iz države prihajali podatki, da je potrebno začeti ukrepati takoj.
To so v razpravi poudarjali tudi državni svetniki, celo, da posamezniki, ki v državo prihajajo legalno, v lokalnih skupnostih sprožajo konfliktne situacije zaradi neznanja slovenskega jezika. To onemogoča integracijo prišlekov v vzgojno-izobraževalni sistem, otežena pa je tudi komunikacija v zdravstvenih domovih, centrih za socialno delo in drugod.
Državni svet je vladi še priporočil, da naj izdela finančni okvir za izvajanj potrebnih ukrepov, zagotovi sodelovanje ministrstev ter dopolni delovanje Sveta za integracijo tujcev. V oblikovanje ukrepov in politik uspešnejše integracije tujcev naj povabi lokalne skupnosti, predstavnike gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva.
Skupnost vrtcev Slovenije ugotavlja, da je v vrtce vključenih že 5 do 8 odstotkov otrok priseljenih staršev. Skupnost centrov za socialno delo predlaga, da bi otroke priseljencev pred vstopom v šolo leto dni učili slovenščine, poseben jezikovni program pa - nekaj dobrih zgledov je že – uvedli za njihove matere. Nenazadnje mora tudi gospodarstvo prevzeti del naporov za lažjo integracijo tujcev, saj mnogi pridejo v Slovenijo na pobudo ali zaradi potreb slovenskih podjetij.
Ministrstva se sicer s problematiko ukvarjajo, a na seji državnega zbora jih je večina menila, da sedanji zakonodajni okvir zadostuje. Državni svetniki s takšnimi stališči niso bili zadovoljni, predloge vladi pa so sprejeli brez glasu proti. Kontič je po seji povedal: »Na sejah komisij pred zasedanjem so predstavniki vlade podpirali pobudo o ukrepanju, na zasedanju pa so razlagali le, kaj vse so že naredili. Morda ne živijo na drugem planetu, a razmer na terenu gotovo ne poznajo.«
»Če se ne bomo nemudoma lotili vzpostavitve celostnega in medresorsko usklajenega pristopa ter sistemskih rešitev na ravni države ter priprave zakonodajnih rešitev zanje, se bomo kmalu znašli v zahtevnem položaju, katerega posledica bodo nevarno zaostrene družbene, politične in gospodarske razmere,« je opozoril Kontič in obenem poudaril, da občine za soočanje z vse več tujci nimajo ne informacij, ne kadrov, ne financ.
V tednih po njegovem opozorilu so tudi od drugod iz države prihajali podatki, da je potrebno začeti ukrepati takoj.
To so v razpravi poudarjali tudi državni svetniki, celo, da posamezniki, ki v državo prihajajo legalno, v lokalnih skupnostih sprožajo konfliktne situacije zaradi neznanja slovenskega jezika. To onemogoča integracijo prišlekov v vzgojno-izobraževalni sistem, otežena pa je tudi komunikacija v zdravstvenih domovih, centrih za socialno delo in drugod.
Državni svet je vladi še priporočil, da naj izdela finančni okvir za izvajanj potrebnih ukrepov, zagotovi sodelovanje ministrstev ter dopolni delovanje Sveta za integracijo tujcev. V oblikovanje ukrepov in politik uspešnejše integracije tujcev naj povabi lokalne skupnosti, predstavnike gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva.
Skupnost vrtcev Slovenije ugotavlja, da je v vrtce vključenih že 5 do 8 odstotkov otrok priseljenih staršev. Skupnost centrov za socialno delo predlaga, da bi otroke priseljencev pred vstopom v šolo leto dni učili slovenščine, poseben jezikovni program pa - nekaj dobrih zgledov je že – uvedli za njihove matere. Nenazadnje mora tudi gospodarstvo prevzeti del naporov za lažjo integracijo tujcev, saj mnogi pridejo v Slovenijo na pobudo ali zaradi potreb slovenskih podjetij.
Ministrstva se sicer s problematiko ukvarjajo, a na seji državnega zbora jih je večina menila, da sedanji zakonodajni okvir zadostuje. Državni svetniki s takšnimi stališči niso bili zadovoljni, predloge vladi pa so sprejeli brez glasu proti. Kontič je po seji povedal: »Na sejah komisij pred zasedanjem so predstavniki vlade podpirali pobudo o ukrepanju, na zasedanju pa so razlagali le, kaj vse so že naredili. Morda ne živijo na drugem planetu, a razmer na terenu gotovo ne poznajo.«
