Turizem manj o številu gostov, več o kakovosti in življenju domačinov

Za slovenskim turizmom je uspešno poletje. Prvi podatki kažejo, da je bilo pri nas julija in avgusta sedem odstotkov več prihodov gostov in njihovih prenočitev. A kot je na Blejskem strateškem forumu opozorila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak Olaj, uspešnosti turizma ne moremo več presojati le po številu prihodov in prenočitev, ampak skozi širši nabor kazalnikov, ki vključujejo tudi dodano vrednost, potrošnjo gostov, sezonsko in prostorsko razpršenost obiska, kakovost ponudbe ter zadovoljstvo gostov in lokalnih prebivalcev. Za to pa je nujno upravljanje destinacij.

Letališču Ljubljana se obeta linija v New York

»Podatki kažejo, da je Slovenija privlačna in konkurenčna destinacija. Podatki o turističnem obisku so spodbudni, še posebno pa veseli dejstvo, da rast turističnega obiska spremljata kakovost in vse bolj enakomerna razpršitev turizma po Sloveniji,« je povedala generalna direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin.

Kar 83 odstotkov gostov je bilo tujih, od tega največ Nemcev, Čehov in Nizozemcev. Precej se je povečalo število britanskih gostov, za skoraj 30 odstotkov, Američanov za četrtino in Poljakov za desetino. »Najbolj izstopa Velika Britanija, rast nadaljujejo tudi višegrajski trgi,« je povedala Pak Olajeva. Slovenski turistični kraji so tudi v prvih osmih mesecih imeli šestodstotno rast dobička. Izvoz potovanj v prvem polletju se je povečal za 4,6 odstotka in dosegel 1,56 milijarde evrov. Turistična panoga tako do konca leta pričakuje pet- do šestodstotno rast.

Oblegani Julijci

Vendar pa rast poleti ni enaka povsod. V Julijskih Alpah so, na primer, imeli kar 11 odstotkov več gostov kot v istem obdobju lani. »To je za slovenski turizem priložnost in izziv, ki ga je treba urejati z učinkovitim destinacijskim menedžmentom,« je poudarila direktorica STO. Opozorila je, da turistično povpraševanje v Sloveniji ni enakomerno razporejeno. Nekatere destinacije imajo še možnosti za rast in si želijo več obiska, na najbolj obiskanih območjih, predvsem v Julijskih Alpah, pa se v konicah sezone že pojavljajo večji pritiski zaradi koncentracije obiska.

Slovenska turistična panoga tako do konca leta pričakuje pet- do šestodstotno rast. Foto Maja Grgič

Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je dejal, da je prednost naše države razpršenost ciljnih trgov. Zbornico pa skrbi hitra rast števila prenočitev v zasebnih sobah, zato si želijo, da bi na tem področju čim prej uveljavili regulacijo.

Zrele destinacije

A kot smo lahko slišali na Bledu, uspešne turistične destinacije že dolgo ne iščejo več odgovorov na vprašanje, kako povečati obisk, ampak predvsem na to, kako turistične tokove in destinacijo premišljeno upravljati ter ustvarjati večjo vrednost za gospodarstvo in lokalne skupnosti ob hkratnem ohranjanju naravnega okolja, pristnosti krajev in kakovosti življenja prebivalcev. To je še posebno pomembno za zrele destinacije, torej tiste, ki so uspešne.

»O destinacijah, ki so že dosegle visoko stopnjo turistične razvitosti, nam število obiskovalcev ne pove več tistega, kar moramo zares vedeti. Pomembno je, kaj turizem prinaša ljudem, ki tam živijo: njihovim delovnim mestom in lokalnemu okolju ter naravi in kulturi, zaradi katerih je destinacija sploh postala vredna obiska,« je pojasnila regionalna direktorica za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji Cordula Wohlmuther.

Nemška dobra praksa

S tem izzivom so se že leta 2019 začeli uspešno spopadati v nemškem Bad Hindelangu, ki ga je Svetovna turistična organizacija lani razglasila za najboljšo turistično vas. Direktor Bad Hindelanga Tourisma Max Hillmeier je dejal, da se je promet povečal za 40-krat, zato so pred sedmimi leti sklenili, da morajo nekaj spremeniti: »Da bi zaščitili pokrajino, majhne kmetije in družinska turistična podjetja, smo pripravili koncept okolja za življenje za domačine.« Za ureditev mobilnosti so hoteli gostom ponuditi alternativo. Z aplikacijo emmi-mobil za naročanje prevoza z mini avtobusi na zahtevo gostom od leta 2021 omogočajo brezplačen prevoz za šest vasi med osmo in 22. uro. »To financiramo z evrom od turistične takse. Uspelo nam je tudi zmanjšati promet,« je dejal Hillmeier. S trajnostnim turizmom poskušajo ohranjati zdravo okolje, svež zrak, zeleno pokrajino in ekološko prehrano. Hillmeier je poudaril, da so postali prva destinacija v Alpah, ki je prijazna do alergenov. 

Gneča ob jezeru

Direktor Turizma Bled Blaž Veber je dejal, da se tudi oni srečujejo s podobnimi izzivi, saj so trčili ob meje razvojnega modela. Eden najbolj prepoznavnih slovenskih krajev je zato letos sprejel Strategijo razvoja blejskega turizma 2026–2045. Po Vebrovih besedah tudi pri njih razvoja ne merijo več le po številu obiskovalcev, ampak po tem, kakšno vrednost turizem ustvarja za kraj, prebivalce in goste. »Strategija združuje vse, kar že imamo za modernega turista: jezero, vodo, svež zrak,« je ponazoril.

Med cilje sodi opredelitev Bleda kot alpskega središča za zdravje oziroma regeneracijo ter zmanjšanje pritiska enodnevnih obiskovalcev na jezerski prostor. Direktor je dejal, da je koncentracija gostov okoli jezera še vedno velika, saj je bilo v ponedeljek okoli njega približno 11.000 ljudi.