Ujetniki svojih domov na podeželju

Kjer ni taksija in avtobusa: Starejše ljudi po opravkih vozijo prostovoljci. 

Objavljeno
25. april 2019 07.20
Posodobljeno
25. april 2019 08.36
Prostoferk v Novem mestu. FOTO: Leon Vidic
Slovenj Gradec – Mobilnosti starejših ne rešuje država s sistemskim ukrepom. O njem sploh ne razmišlja niti v osnutku zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga preverja v praksi, ampak to namesto nje brezplačno počnejo prostovoljci. Z njihovo pomočjo se starejši iz krajev, kamor ne pripelje taksi, organiziran javni prevoz pa je neučinkovit ali ga sploh ni, lahko odpravijo po opravkih, ko si želijo in ne takrat, ko to ustreza drugim. »Starejši so na podeželju ujetniki svojih domov,« trdi Marko Zevnik, direktor zavoda Sopotniki, ki ima na terenu 142 voznikov prostovoljcev. Dobro stotnijo jih prispeva še zavod Zlata mreža v okviru projekta Prostofer.

image
Sopotniki Foto Delo


A sopotnikov in prostoferjev je še premalo. Kjer jih ni, si pomagajo sami. Takšen primer je društvo upokojencev iz Dravograda. Pred letom dni so na svoje stroške in na svojo odgovornost prevzeli vso skrb in organizacijo prevozov za starejše občane. Imajo avtomobil, za katerega še vedno odplačujejo posojilo in štirinajst voznikov. »Še več bi jih lahko imeli, a jih vljudno odklanjamo,« je povedal predsednik društva Željko Kljajić, tudi sam voznik prostovoljec. Med njimi so po vsej Sloveniji še dijaki in študenti, občinski uslužbenci, ki vzamejo dopust, da lahko pomagajo, celo gostinci, ki časa za vožnje nimajo, a prostovoljce nagrajujejo z brezplačnimi malicami in kosili.

Polovica od 220.000 slovenskih upokojencev, starejših od 69 let, ki so vključeni v projekt Starejši za starejše, ima največ problemov s prevozi. Sorodniki so v službi, javnih ali plačljivih prevozov pa ni ali pa so bodisi neučinkoviti bodisi predragi. Lokalne skupnosti v odsotnosti sistemskih rešitev starejšim pomagajo, kakor najbolje vedo in znajo.

image
▲▲ Prostofer od lani deluje v Slovenskih Konjicah, Radljah ob Dravi, Novem mestu in Metliki. FOTO: Leon Vidic


»Naš odgovor na potrebe starejših je projekt Prostofer, ki ima svoje korenine v nekdanji mreži Matija, a je dejavnost zavoda Zlata mreža povsem drugačna,« je povedal direktor Zlate mreže Miha Bogataj, v okviru katere starejše po opravkih trenutno vozi kar sto prostovoljnih voznikov. »Smo v fazi prenove modela brezplačnih prevozov, ki je drugačen kot pred leti. Ko smo začeli, so prostoferji vozili s svojimi avtomobili in na svoje stroške. Zdaj s pomočjo občin uveljavljamo nov sistem; občine poskrbijo za vozilo, mi pa za voznike. Tako od lani delujemo v Slovenskih Konjicah, Radljah ob Dravi, Novem mestu in Metliki ter številnih drugih občinah po vsej Sloveniji,« je pojasnil Bogataj. Čeprav je tudi v prejšnjem sistemu delovanja povpraševanje presegalo ponudbo, so ga morali opustiti, saj je okoli 400 prostovoljnih voznikov s prevozi imelo previsoke stroške.


Vključili bi vse


V zavodu Zlata mreža poudarjajo, da Prostofer ni samo humanitarni projekt, ampak tudi ekološki, saj prevoze opravljajo z električnimi vozili, ki jih občine najamejo ali kupijo prek poslovnega partnerja Petrola. Dodana vrednost najema ali nakupa je, da vozilo lahko uporabljajo v druge občinske namene, ko je prosto. Interes za takšno vrsto prevozov se po občinah povečuje. Zlata mreža naj bi letos v sistem vključila dvajset novih slovenskih občin. »Naš cilj je, da bi lahko vključili vse,« je napovedal Miha Bogataj, ki kot prostovoljni voznik tudi sam redno prime za volan.

Sistem deluje tako, da uporabnik, ki potrebuje prevoz k zdravniku, v trgovino, na pokopališče ali po drugih opravkih, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. Klicni center o želenem prevozu obvesti prostovoljnega šoferja, prevoz pa potrdi uporabniku. Poskrbljeno je za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov.
Prostoferji so v resnici veliko več kot samo vozniki. »Svojim sopotnikom pomagajo pri izstopu iz avtomobila, pospremijo jih do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, iz trgovine jim pomagajo nesti vrečke ter pomagajo pri vzpenjanju po stopnicah. To so ljudje z velikim srcem,« pravijo v Zlati mreži.

image
▲ Vozniki prostovoljci so tudi spremljevalci. Na fotografiji uporabnica s Krasa, kjer deluje podjetje Sopotniki. FOTO: arhiv Sopotniki


Vsak dan jih je prevažal


Takšno srce ima tudi Marko Zevnik iz zavoda Sopotniki. Pred leti se je preselil v Brkine, a obdržal službo v Ljubljani. Sovaščani so ga večkrat prosili, naj jih del poti vzame v avtomobil ali pa jim kaj pripelje. »O tem, v kakšnih težavah so starejši na podeželju, kjer ni javnega prometa, sem govoril s prijatelji. Vložili smo lastna sredstva, kupili avtomobil in ustanovili zavod. Začeli smo v Divači, Sežani in v občini Hrpelje-Kozina,« pove Marko Zevnik. Po petih letih delovanja imajo 142 voznikov prostovoljcev. Delujejo v obalno-kraških občinah, na Goriškem, v Posavju in Zasavju, na Kočevskem in Notranjskem, maja pa prihajajo tudi na Koroško. Najprej v Slovenj Gradec. Na terenu delujejo z občinami ali njihovimi javnimi zavodi, pa tudi s centri za socialno delo. Čas prevozov je omejen na delovni čas koordinatorja enote, ki je tam zaposlen.

Prvič na Koroškem
Mestna občina Slovenj Gradec in Zavod Sopotniki bosta danes ob 17. uri v prostorih MKC v Slovenj Gradcu podpisala pogodbo o sodelovanju. Brezplačne prevoze bodo Sopotniki v Slovenj Gradcu opravljali s pomočjo javnega zavoda Spotur. Začnejo 13. maja.


Prostovoljci, večinoma vitalni mlajši upokojenci, s prevozi nimajo stroškov. Ker je glavni v zavodu računalniški programer, je za učinkovito delovanje sistema, ki ga ves čas dopolnjujejo, poskrbel za lastno razvito informacijsko infrastrukturo. Namenske aplikacije uporabljajo tako koordinatorji enot kot vozniki. »Na pomoč nas kliče veliko občin. Stiska je povsod enaka. A širili se bomo počasi in preudarno, ker želimo zagotoviti kakovostno storitev,« pravijo v zavodu Sopotniki, ki se financirajo s pomočjo občin, donatorjev in tudi prostovoljnih prispevkov potnikov, če ga želijo dati. »Opažamo, da so starejši ujetniki svojih domov na podeželju,« sklene Zevnik.