Ujma lahko spodbudi nov napad lubadarjev

Ljubljana – Narava s silovitim vetrom in dežjem velikega dela države na kolena ni spravila prvič. V spomin številnih gozdarjev se je najbolj vtisnilo leto 2014. Takrat je večino gozdnatih površin prizadel žledolom, avgusta lani pa je bil zanje uničujoč rekordni napad lubadarjev. Podobne naravne katastrofe pa bodo v prihodnje vedno bolj pogoste, napovedujejo strokovnjaki.

Učinki klimatskih sprememb se na gozdovih zadnja leta izražajo brutalno, ocenjuje direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem. »Temperaturna nihanja, ki smo jim priča pri zadnjem vetrolomu, niso nekaj običajnega. Vegetacija jih ne zdrži, ker se nanje ni evolucijsko prilagodila,« razlaga. Ujma je po zadnjih neuradnih ocenah ZGS poškodovala okoli milijon kubičnih metrov drevja.

To je približno polovico manj kot pri napadu lubadarjev lani poleti, še zdaleč pa ni tako uničujoče kot pred tremi leti pri žledolomu. Takrat je padlo več kot sedem milijonov kubičnih metrov lesa, kar je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povzročilo več kot 214 milijonov evrov škode.

duplicate

Največji katastrofi

Sanacija posledic žledoloma je večinoma zaključena, pojasnjujejo na ministrstvu. To se dosegli z ukrepi iz programa za razvoj podeželja do leta 2020, ko so odpravi posledic naravnih nesreč skupno namenili 20,4 milijonov evrov. »Za ostanke hlodovine so zdaj odgovorni lastniki, ki jih morajo v izogib ekonomske škode odstraniti,« pojasnjuje Oražem. Z biološkega vidika pa so njihovi ostanki za naselitev organizmov celo koristni, še dodaja.

Še vedno poteka sanacija poškodovanih gozdov po rekordnemu napadu podlubnikov lani poleti, a njihovo število se je v večjem delu Slovenije umirilo, ocenjuje Oražem. Konec letošnjega leta bo dreves, napadenih z lubadarjem, 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, napoveduje, a hkrati opozarja: »V tem vetrolomu so padle večinoma smreke. Če ne bodo pospravljene, to pomeni možnosti za ponovni rekordni izbruh lubadarjev.«

Manj smrek

Posledice ujme na ravni Slovenije zaradi velike skupne površine gozdov ne pomenijo velike katastrofe, bolj dolgoročne bodo za lokalne lastnike, pravi Oražem in ocenjuje, da lahko sanacijo zaključijo do konca maja. »Dobiček lastnikov se bo v povprečju zmanjšal za 30 odstotkov. Povečali se jim bodo stroški dela, cena njihove ponudbe pa se bo zmanjšala,« ocenjuje generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Valentina Valentar.

S spravilom poškodovanih dreves bodo morali počakati še dva tedna, po tem pa bodo pospešeno nadaljevali s sanacijo do spomladanske otoplitve, pravi sogovornica. »Lastniki gozdov naj se povežejo in navežejo stike s strokovnjaki na terenu,« še svetuje. Podobne naravne katastrofe se bodo glede na napovedi znanstvenikov stopnjevale tudi v prihodnje, napovedujejo na ministrstvu. Kot obljubljajo, bodo z gozdnogojitvenimi deli zmanjševali delež smreke na njej neprimernih rastiščih, hkrati pa bodo pospeševali manjšinske drevesne vrste.