UKC Ljubljana prosi za pomoč druge zdravstvene ustanove

Na urgenci vsi nujni pacienti pomoč dobijo takoj, ostali pa morajo nanjo počakati, je poudaril direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug. Opravičil se je za dolge čakalne dobe in dodal, da očitki o neznosnih razmerah ne držijo. Zaradi pomanjkanje kadra bodo druge zdravstvene ustanove v regiji zaprosili za pomoč.

V UKC Ljubljana primanjkuje predvsem medicinskih sester, zato bodo po noveli zakona o zdravstveni dejavnosti pozvali »vse izvajalce zdravstvene dejavnosti v Ljubljani in okolici, da nam bodo priskočili na pomoč in da bo kader zdravstvene nege moral opravljati tudi delo v naši ustanovi«, je na novinarski konferenci napovedal Jug.

Poudaril je, da je UKC Ljubljana edinstven zavod, saj obravnava vse paciente. »UKC Ljubljana ne beži pred odgovornostmi, ki jih ima, vendar so odgovornosti izjemne,« je zatrdil. Po njegovih besedah se vsak dan trudijo, da zelo omejene resurse čim bolje izkoristijo v dobro ljudi.

Jug se je odzval tudi na očitke Društva Srebrna nit, ki je v torek pozvalo k ureditvi neznosnih razmer na UKC Ljubljana, med drugim, da ljudje na urgenci brez vode in hrane umirajo v lastnih iztrebkih. Kot je dejal Jug, gre pri tem za »veliko zavajanja, popolnoma neprimerno in ne odraža dejanskega stanja«. Verjame sicer, da je želja po izboljšanju stanja iskrena, a da ne razumejo, »da se na tak način lahko naslovi tistega, ki na koncu poskrbi za vse in na katerega se vsi vedno lahko zanesete«.

Društvo je med težavami obravnave na urgentnem oddelku izpostavilo dolge čakalne vrste in nehumane pogoje za čakajoče. Od pristojnih pričakujejo kadrovske in organizacijske rešitve.

Vodja internistične prve pomoči na interni kliniki UKC Ljubljana Hugon Možina je povedal, da so dolge čakalne vrste posledica staranja prebivalcev ter kadrovske in prostorske stiske. Hugon je opozoril še, da pacienti za sprejem v bolnišnico na urgenci v povprečju čakajo 16–18 ur, kar je posledica vedno manjšega števila razpoložljivih postelj.

Dodal je, da je dostopnost do bolniške postelje v osrednjeslovenski regiji manjša, kot je v drugih regijah, prostora v bolnišnicah pa vedno manj. Ker je dolžina obravnave na urgenci odvisna od zasedenosti v bolnišnici, ki se vseskozi giba med 90- in 95-odstotno zasedenostjo, so čakalne dobe na ljubljanski urgenci dolge.