Ukinitev dodatka s preglasovanjem

Socialna pomoč: Odpravi dodatka za aktivnost, ki po besedah ministrice transferje zelo približa plači, nasprotovala ministra SD
Fotografija: Med 62.170 odraslimi upravičenci do socialne pomoči, sta skoraj dve tretjini mlajši od 50 let. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Med 62.170 odraslimi upravičenci do socialne pomoči, sta skoraj dve tretjini mlajši od 50 let. Foto Jože Suhadolnik

Ljubljana – Kljub nasprotovanju številnih nevladnih organizacij, je vlada – s preglasovanjem – sprejela predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero bi ukinili dodatek za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči. Proti sta bila ministra SD.

Razlogov za odpravo dodatka za delovno aktivnost je po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve Ksenije Klampfer več. Poglavitni je razmejiti minimalno plačo in denarno socialno pomoč (DSP), ki še naprej znaša 392,75 evrov za samsko osebo, skupaj z dodatkom pa skoraj 600 evrov oziroma 89 odstotkov minimalne plače. »Posledica te anomalije sistema je, da DSP danes postaja redni dodatek delovne aktivne populacije, in to v času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile. To se odraža tudi v skokovitem porastu upravičencev do DSP; od aprila lani do danes se je število upravičencev povečalo za okoli 14.000,« je komentirala ministrica, ki opozarja, da se s tem povečuje tudi past neaktivnosti. Cenzus, ki predstavlja mejo preživetja za štiričlansko družino, ostaja 1080 evrov na mesec, z dodatkom pa se je, kot pravi, lahko zvišal tudi do 1382 evrov.

DSP + dodatek za aktivnost Foto Zx / Mx / Gm Igd
DSP + dodatek za aktivnost Foto Zx / Mx / Gm Igd


Dodatek se izplačuje v dveh višinah: tisti, ki so aktivni več kot 128 ur na mesec, dobijo 200 evrov, tisti, ki so aktivni med 60 in 128 ur, pa 102 evra. Do 102 evrov so upravičeni tudi tisti, ki imajo sklenjen sporazum o prostovoljskem delu, njihova obveznost pa je, po zakonu o prostovoljstvu, da so aktivni najmanj 24 ur na leto. Nevladne organizacije so prepričane, da bi prostovoljstvo socialno ranljivih skupin morali še naprej nagrajevati na ta način, bi pa postavili konkretnejša pravila.



Novost, ki jo prinaša novela, pa je, da se upravičencem do DSP, ki se bodo vključevali v programe aktivne politike zaposlovanja, DSP ne bo nižal zaradi morebitnih prejemkov iz teh programov. »Ta sprememba je za hitrejšo aktivacijo upravičencev do DSP na trgu dela ključna, še posebej, ker nam primanjkuje delovne sile,« je prepričana ministrica.
 

SD gleda drugače, ko nima roke nad resorjem


O predlogu naj bi vlada odločala že pred nekaj tedni, a zadeve niso uvrstili na sejo do danes, ker se koalicija ni mogla uskladiti. Proti je bil SD in tudi včeraj sta ministra SD Jernej Pikalo in Andreja Katič glasovala proti. »Utemeljila sva vsebinske razloge. Razumemo, da potencialno lahko prihaja do zlorab, ampak potem je treba zlorabe preprečiti, ne pa dodatka ukiniti vsem, saj je pomemben za to, da ljudi ohranja socialno aktivne in jim daje spodbudo. Prostovoljstvo je temelj socialne kohezivnosti in solidarnosti v Sloveniji,« je pojasnil Jernej Pikalo.



Kar je nekoliko paradoksalno pri tem, pa je, da je bila SD v prejšnjem mandatu, ko je držala roko nad ministrstvom za delo, konkretno aprila 2018, proti dvigu DSP – razen za samske osebe in pare brez otrok –, in to prav z argumentom, da se s takim višanjem rušijo razmerja med prihodki iz dela in socialnimi transferji. Takrat je Levica predlagala dvig in ga s pomočjo največje poslanske skupine SMC, ki je bila v razpravi zelo ostra do tedanje ministrice SD Anje Kopač Mrak, tudi spravila v življenje. Danes vodi resor ministrica iz SMC.



Če je SD torej pred dobrim letom opozarjala na nesorazmerja, kaj je, ob istih zneskih, danes drugače? »Seveda smo opozarjali na to, ampak pri teh zadevah je treba dobro premisliti, ker imajo lahko širše posledice,« je odgovoril Pikalo.

Komentarji: