Tiskane izdaje
Maribor – Glede na današnje odprtje razstave Made in Maribor in povsem zapuščene preostale prostore nekdanje stavbe SDK v središču mesta bi lahko sklepali, da je morda projekt dispečerskega centra preklican. Vendar se je investicija zgolj zamaknila, glede na razvoj dogodkov pa se zdi gotovo, da Umetnostne galerije Maribor (UGM) na tej lokaciji ne bo.
Po prvotnih napovedih bi se morali adaptacijska dela in nameščanje opreme začeti že junija, dispečerski center pa bi začel delovati že septembra. Kot pravijo na ministrstvu za zdravje, dispečerski center zdravstva v Mariboru ostaja v napovedanih okvirih, zaradi polemik okoli lokacije pa je nastal terminski zamik. Zdaj je objavljeno javno naročilo za izvajalca del; pričakujejo, da bo izvajalec začel delo konec septembra, dispečerski center pa najkasneje z novim letom.
Vsi protesti in pozivi tako niso veliko zalegli − UGM s svojim razstavnim projektom v stavbi SDK le gostuje, in sicer na podlagi dogovora z lastnikom, ministrstvom za javno upravo. Gre zgolj za 400 kvadratnih metrov velike prostore v pritličju stavbe, predlog galerije, da bi razstavo razširili še v prvo in drugo nadstropje, kjer je razstavni program potekal lani, pa je bil zavrnjen, menda iz varnostnih razlogov. Ker bo predvidena investicija v adaptacijo objekta, ki je že dve desetletji prazen, znašala 1,23 milijona evrov, je težko pričakovati, da bo ureditev dispečerskega centra le začasna rešitev, to pa pomeni, da bodo morali v UGM znova začeti iskati novo lokacijo.
V UGM še vedno ne vedo, kje bodo umetniki razstavljali v prihodnje. Foto: arhiv UGM
Dovolj imajo gostovanj
Direktorica galerije Breda Kolar Sluga pravi, da še vedno poskušajo o smiselnosti galerijske dejavnosti na osrednjem mariborskem Trgu Leona Štuklja prepričati meščane ter tudi in predvsem politične akterje na lokalni in nacionalni ravni. Tudi z razstavo, ki se odpira danes, saj dokazuje vitalnost mariborske umetniške scene. A direktorica pri tem poudarja, da s tem ne privolijo, da bi jim milostno namenili nekaj manjših prostorov in da bi večino objekta zasedel dispečerski center.
»Usoda likovne oziroma vizualne umetnosti v Mariboru je, da vedno znova gostujemo na nekih začasnih ad hoc urejenih prostorih; s takšnimi rešitvami se ne moremo več strinjati. Ta prostor v SDK ni infrastruktura, ki bi zadovoljevala osnovne galerijske normative,« pravi Breda Kolar Sluga. Stavba je za galerijo verjetno res izgubljena, a direktorica pravi, da za zdaj vztrajajo pri projektu, saj ni mogoče vedno znova predlagati novih rešitev, nihče od pristojnih pa se nanje ne odzove, kar je do galeristov ponižujoče in podcenjevalno.
Prostor ni edina težava
V Mariboru deluje okoli šestdeset likovnih oziroma vizualnih umetnikov, ob pomanjkanju osrednje galerijske institucije pa se srečujejo tudi z drugimi problemi, kot so manjši razstavni prostori, ateljeji in odkupi del. Pred kratkim so na svoj težki položaj opozorili s projektom umetniške tržnice na Židovskem trgu. Breda Kolar Sluga, čeprav je ustanovitelj UGM mesto, vidi edino rešitev v formiranju ustreznega telesa na nacionalni ravni, ki bo prevzelo tudi odgovornost. Projekt UGM je zapisan tudi v nacionalnem programu razvoja kulture in torej ni le lokalni ali regijski problem, če se teh smernic nihče ne drži, pa je po mnenju direktorice povsem odveč, da jih sploh zapisujemo v različne deklaracije.
»Če se lahko brez večjih težav najde denar za gradnjo novega krila Narodne galerije, za UGM ne bi smelo biti nepremostljivih ovir,« pravi Breda Kolar Sluga, ki je povedala, da v mestu niso naleteli na podporo. Župan Andrej Fištravec je iskal različne izgovore, da projekt ni bil izpeljan, nato pa je brez zadržkov privolil v ureditev dispečerskega centra, ki v središče mesta ne spada.
