Umik z Mure je »korak proti energetski odvisnosti Slovenije«
Vlada odstopila od priprave DPN za HE Hrastje - Mota na Muri.
Odpri galerijo
Stop gradnji HE na Muri. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Ljubljana – Slovenija je zaradi varovanja okolja opustila državni prostorski načrt (DPN) za območje hidroelektrarne (HE) Hrastje - Mota na Muri in s tem uresničila tudi zavezo iz koalicijskega sporazuma, je odločitev vlade z današnje seje pred nekaj minutami javnosti sporočil okoljski minister Simon Zajc. Brez potrjenega DPN gradnja HE ni mogoča, neuporabna je tudi koncesija, ki so jo za sanacijo in energetsko izrabo reke Mure imele Dravske elektrarne Maribor (DEM).
Dravske elektrarne Maribor so začele DPN za HE Hrastje - Mota pripravljati že leta 2012, vsi postopki doslej so jih stali že okrog deset milijonov evrov. Vodstvo DEM je že pred časom napovedalo, da bo milijone zahtevalo nazaj. Minister Zajc trdi, da takšna zahteva nima podlage. Okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroenergetskih objektov na Muri niti z omilitvenimi ukrepi ne da umestiti v prostor. V postopek prevlade javne koristi nad koristjo ohranjanja narave bi morali iti, a tega ne morejo storiti, ker niso izkoriščene druge možnosti, je pojasnil.
Nasprotniki gradnje HE na Muri slavijo, Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, v katere skupino sodijo DEM, pa se je na sklep vlade za Delo odzval: »Ustavitev priprave DPN za HE Hrastje - Mura je veliko več kot všečna in parcialna odločitev. Je velik korak stran na poti v brezogljično družbo, korak proti energetski odvisnosti Slovenije, korak proti višjim cenam električne energije in korak, ki lahko v veliki meri vpliva tudi na nadaljnjo gradnjo elektrarn na Savi.«
Da smo na pragu višjih položnic za elektriko, se boji tudi Božo Dukič iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens): »Da bi dosegli cilj iz energetskega koncepta in do 2020 četrtino energije proizvedli iz obnovljivih virov, ni več nikakršnih možnosti. Za dražjo elektriko pa so možnosti že prihodnje leto. 'Otroci' ne vedo, s čim se igrajo. Muro smo zafrknili sami: ker smo jo meliorizirali, je danes krajša za sedem kilometrov. Da ne omenjam, kako neumno je, da avstrijski strokovnjaki, ki so v preteklosti podpirali svoje HE na Muri, nasprotujejo gradnji slovenskih. Ali se vlada sploh zaveda, da bomo zaradi nasprotovanja HE vsi plačevali penale, ker ne bomo v roku izpolnili okoljskih zavez?«
Boris Bezjak, član meddržavne komisije za mejno reko Muro, pravi, da Mura kot prostotekoča reka kljub današnji vladni odločitvi ni rešena, da je narejen le prvi korak: »Zaustavitev postopkov za HE Hrastje Mota je le eden od korakov k odgovornejšemu upravljanju z reko, nad katero še visi koncesija za osem hidroelektrarn od Sladkega Vrha do Veržeja in ene dodatne v Ceršaku. Na mejni Muri sta Slovenija in Avstrija tehtali med dvema opcijama reševanja problematike poglabljanja rečne struge: ali energetska izraba ali revitalizacije reke. Tako stroka kot domačini že desetletja vztrajamo pri drugi opciji, to je revitalizaciji reke. Kot naslednji logični korak pričakujemo dokončno razveljavitev koncesije, ki ji mora slediti revitalizacija, kot jo že načrtuje Zavod za varstvo narave in kot to na mejni Muri že počnejo severni sosedje.«
V nasprotju z Levico, ki se odločitve o ustavitvi DPN za HE Hrastje - Mota veseli že zato, ker so bili predlagatelji zaveze, ki je na koncu pristala v koalicijski pogodbi - da na Muri ne bo HE -, politika danes molči. Znano je, da je HE na Muri nasprotoval tudi prvak SD, Pomurec Dejan Židan, medtem ko je Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo in predsednica ZAB, že marca tvitnila, kako se na ministrstvu zavedajo pomembnosti oskrbe z električno energijo in tudi tega, da so prav HE tiste, ki zagotavljajo najbolj čisto energijo. Kot je dejala, je nekdanji minister Jure Leben v usklajevanje poslal uredbo o HE na Muri z napačnimi podatki, za katere je zahtevala, da jih popravijo, nikoli pa ni uredbi nasprotovala.
Nad vladno odločitvijo seveda niso navdušeni v DEM. Nasprotno: obžalujejo jo, saj menijo, da je »posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev«. Analize so po njihovem pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave, s čimer bi objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota postal sprejemljiv za okolje. Zato so v zadnjih mesecih na resorna ministrstva, vlado in javnost naslovili več pobud za nadaljevanje konstruktivnega dialoga in iskanje skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive tudi z vidika okoljskih vplivov na varovana območja.
»Zavedamo se, da je iskanje možnih kompromisnih rešitev dolgoročni projekt, ki zahteva veliko naporov, a ga je po naši oceni potrebno narediti v dobrobit vseh državljanov Slovenije, sedanjih in prihodnjih generacij. Ne gre namreč pozabiti, da je energija vode eden najčistejših trajnostnih virov proizvodnje električne energije, ki že danes predstavlja steber slovenske energetike in zagotavlja velik del proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. In teh virov Slovenija nima na pretek,« so zaključili. Ali bodo od države zahtevali, da jim vrne doslej porabljenih deset milijonov evrov, iz DEM tokrat ne poročajo. So pa v preteklosti to napovedali. Iz stroškov priprave DPN je razvidno, da so 2,75 milijona evrov porabili za pripravo strokovnih podlag, za različne študije in analize 4,81 milijona in za komunikacijske aktivnosti 1,67 milijona evrov.
Dravske elektrarne Maribor so začele DPN za HE Hrastje - Mota pripravljati že leta 2012, vsi postopki doslej so jih stali že okrog deset milijonov evrov. Vodstvo DEM je že pred časom napovedalo, da bo milijone zahtevalo nazaj. Minister Zajc trdi, da takšna zahteva nima podlage. Okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroenergetskih objektov na Muri niti z omilitvenimi ukrepi ne da umestiti v prostor. V postopek prevlade javne koristi nad koristjo ohranjanja narave bi morali iti, a tega ne morejo storiti, ker niso izkoriščene druge možnosti, je pojasnil.
Nasprotniki gradnje HE na Muri slavijo, Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, v katere skupino sodijo DEM, pa se je na sklep vlade za Delo odzval: »Ustavitev priprave DPN za HE Hrastje - Mura je veliko več kot všečna in parcialna odločitev. Je velik korak stran na poti v brezogljično družbo, korak proti energetski odvisnosti Slovenije, korak proti višjim cenam električne energije in korak, ki lahko v veliki meri vpliva tudi na nadaljnjo gradnjo elektrarn na Savi.«
Da smo na pragu višjih položnic za elektriko, se boji tudi Božo Dukič iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens): »Da bi dosegli cilj iz energetskega koncepta in do 2020 četrtino energije proizvedli iz obnovljivih virov, ni več nikakršnih možnosti. Za dražjo elektriko pa so možnosti že prihodnje leto. 'Otroci' ne vedo, s čim se igrajo. Muro smo zafrknili sami: ker smo jo meliorizirali, je danes krajša za sedem kilometrov. Da ne omenjam, kako neumno je, da avstrijski strokovnjaki, ki so v preteklosti podpirali svoje HE na Muri, nasprotujejo gradnji slovenskih. Ali se vlada sploh zaveda, da bomo zaradi nasprotovanja HE vsi plačevali penale, ker ne bomo v roku izpolnili okoljskih zavez?«
Bitka Pomurcev se nadaljuje
Boris Bezjak, član meddržavne komisije za mejno reko Muro, pravi, da Mura kot prostotekoča reka kljub današnji vladni odločitvi ni rešena, da je narejen le prvi korak: »Zaustavitev postopkov za HE Hrastje Mota je le eden od korakov k odgovornejšemu upravljanju z reko, nad katero še visi koncesija za osem hidroelektrarn od Sladkega Vrha do Veržeja in ene dodatne v Ceršaku. Na mejni Muri sta Slovenija in Avstrija tehtali med dvema opcijama reševanja problematike poglabljanja rečne struge: ali energetska izraba ali revitalizacije reke. Tako stroka kot domačini že desetletja vztrajamo pri drugi opciji, to je revitalizaciji reke. Kot naslednji logični korak pričakujemo dokončno razveljavitev koncesije, ki ji mora slediti revitalizacija, kot jo že načrtuje Zavod za varstvo narave in kot to na mejni Muri že počnejo severni sosedje.«
Levica se veseli, drugi molčijo
V nasprotju z Levico, ki se odločitve o ustavitvi DPN za HE Hrastje - Mota veseli že zato, ker so bili predlagatelji zaveze, ki je na koncu pristala v koalicijski pogodbi - da na Muri ne bo HE -, politika danes molči. Znano je, da je HE na Muri nasprotoval tudi prvak SD, Pomurec Dejan Židan, medtem ko je Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo in predsednica ZAB, že marca tvitnila, kako se na ministrstvu zavedajo pomembnosti oskrbe z električno energijo in tudi tega, da so prav HE tiste, ki zagotavljajo najbolj čisto energijo. Kot je dejala, je nekdanji minister Jure Leben v usklajevanje poslal uredbo o HE na Muri z napačnimi podatki, za katere je zahtevala, da jih popravijo, nikoli pa ni uredbi nasprotovala.
V DEM obžalujejo vladno odločitev
Nad vladno odločitvijo seveda niso navdušeni v DEM. Nasprotno: obžalujejo jo, saj menijo, da je »posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev«. Analize so po njihovem pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave, s čimer bi objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota postal sprejemljiv za okolje. Zato so v zadnjih mesecih na resorna ministrstva, vlado in javnost naslovili več pobud za nadaljevanje konstruktivnega dialoga in iskanje skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive tudi z vidika okoljskih vplivov na varovana območja.
»Zavedamo se, da je iskanje možnih kompromisnih rešitev dolgoročni projekt, ki zahteva veliko naporov, a ga je po naši oceni potrebno narediti v dobrobit vseh državljanov Slovenije, sedanjih in prihodnjih generacij. Ne gre namreč pozabiti, da je energija vode eden najčistejših trajnostnih virov proizvodnje električne energije, ki že danes predstavlja steber slovenske energetike in zagotavlja velik del proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. In teh virov Slovenija nima na pretek,« so zaključili. Ali bodo od države zahtevali, da jim vrne doslej porabljenih deset milijonov evrov, iz DEM tokrat ne poročajo. So pa v preteklosti to napovedali. Iz stroškov priprave DPN je razvidno, da so 2,75 milijona evrov porabili za pripravo strokovnih podlag, za različne študije in analize 4,81 milijona in za komunikacijske aktivnosti 1,67 milijona evrov.
