»Umorjeni kličejo po pravici do groba«
Letos bodo raziskali domnevno največje grobišče s slovenskimi žrtvami v Jami pod Macesnovo gorico.
Odpri galerijo
Jože Dežman (desno) in Pavel Jamnik sta predstavila monografijo Nemoč laži, to je četrto poročilo komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. FOTO Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je svoje zadnje poročilo izdala kot obsežno, več kot 550 strani dolgo monografijo Nemoč laži. Predsednik komisije dr. Jože Dežman je dejal, da z monografijo umorjenim vračajo glas, njihove grobove pa je še treba urediti.
»Z monografijo izpostavljamo umorjene, ki so bili odvrženi, zasramovani v najbolj nemogočih legah. Jim z arheološko metodo vrnemo glas, postanejo osebe, s katerimi moramo komunicirati. Kličejo po osnovni potrebi, da se skladno z mednarodnimi obveznostmi uredijo grobovi, da se jim zagotovi pravica do groba,« je povzel Jože Dežman.
Do konca leta 2018 je bilo v Sloveniji raziskanih 233 grobišč, iz 129 so opravili delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa so s sondiranji potrdili obstoj človeških skeletnih ostankov. Odkrili so posmrtne ostanke skupaj najmanj 2532 oseb, pokopali so jih 1615. V naravi je urejenih 162 grobišč. Ob predstavitvi monografije, ki jo je izdala založba Družina, sofinanciralo pa ministrstvo za gospodarstvo, je Dežman dejal, da je prikritih grobišč v državi okoli 750. Komisija v poročilu poudarja, da je urejanje in skrb za vsa vojna grobišča slabo urejena, zato ponavljajo pobudo za vzpostavitev zavoda za vojna grobišča.
Član komisije dr. Mitja Ferenc je opozoril, da vpisovanje povojnih grobišč v register kulturne dediščine poteka prepočasi, zatika se tudi pri predaji predmetov, ki so jih našli v grobiščih. Na pokop dve leti čakajo posmrtni ostanki Romov, ki so jih odkrili v Iški in Gornjem Igu ter Mačkovcu. V Iški je analiza okostij pokazala, da je bilo med žrtvami 24 otrok, mlajših od 15 let, najmlajši je bil star eno leto. Na Žalah po navedbah ljubljanske občine naj ne bi bilo primernega prostora za pokop Romov.
Večina do zdaj odkritih posmrtnih ostankov pripada tujcem, veliko je Hrvatov. Hrvaška se še ni odločila, ali bo posmrtne ostanke rojakov pokopala v Sloveniji tako, kot to počne Nemčija, ali jih bodo pokopali doma, kot se je odločila Italija. Komisija delo letos nadaljuje v Kočevskem Rogu v jami pod Macesnovo gorico, kjer je največje grobišče Slovencev, pripeljanih iz taborišča Šentvid, razloži Ferenc: »Ocenjujemo, da je tam okoli 1500 žrtev, vendar nam raziskave onemogoča veliko materiala. Jama je bila minirana in najprej je treba po ocenah gradbenikov odstraniti okoli tisoč kubičnih metrov skal. Nato bomo prišli do posmrtnih ostankov in se bo začel iznos. Po predhodnih raziskavah vemo, kako so ljudi peljali do grobišča, v katero smer so potekala streljanja, najdeno je bilo več deset kilogramov ostalin, predmetov, ki so jih žrtve morale tam pustiti, se sleči. Ostaja nam še izkop posmrtnih ostankov in dostojen pokop na Žalah. Upamo, da bo mestna oblast prisluhnila in ne bo takšnih težav, kot jih imamo z romskimi žrtvami.«
»Z monografijo izpostavljamo umorjene, ki so bili odvrženi, zasramovani v najbolj nemogočih legah. Jim z arheološko metodo vrnemo glas, postanejo osebe, s katerimi moramo komunicirati. Kličejo po osnovni potrebi, da se skladno z mednarodnimi obveznostmi uredijo grobovi, da se jim zagotovi pravica do groba,« je povzel Jože Dežman.
V Hudi jami so pred desetimi leti odkrili posmrtne ostanke večinoma tujcev, predvsem Hrvatov. Letos dela nadaljujejo v Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer pričakujejo posmrtne ostanke Slovencev. FOTO:Matej Družnik/Delo
Do konca leta 2018 je bilo v Sloveniji raziskanih 233 grobišč, iz 129 so opravili delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa so s sondiranji potrdili obstoj človeških skeletnih ostankov. Odkrili so posmrtne ostanke skupaj najmanj 2532 oseb, pokopali so jih 1615. V naravi je urejenih 162 grobišč. Ob predstavitvi monografije, ki jo je izdala založba Družina, sofinanciralo pa ministrstvo za gospodarstvo, je Dežman dejal, da je prikritih grobišč v državi okoli 750. Komisija v poročilu poudarja, da je urejanje in skrb za vsa vojna grobišča slabo urejena, zato ponavljajo pobudo za vzpostavitev zavoda za vojna grobišča.
Romi čakajo
Član komisije dr. Mitja Ferenc je opozoril, da vpisovanje povojnih grobišč v register kulturne dediščine poteka prepočasi, zatika se tudi pri predaji predmetov, ki so jih našli v grobiščih. Na pokop dve leti čakajo posmrtni ostanki Romov, ki so jih odkrili v Iški in Gornjem Igu ter Mačkovcu. V Iški je analiza okostij pokazala, da je bilo med žrtvami 24 otrok, mlajših od 15 let, najmlajši je bil star eno leto. Na Žalah po navedbah ljubljanske občine naj ne bi bilo primernega prostora za pokop Romov.
Infografika Delo
Večina do zdaj odkritih posmrtnih ostankov pripada tujcem, veliko je Hrvatov. Hrvaška se še ni odločila, ali bo posmrtne ostanke rojakov pokopala v Sloveniji tako, kot to počne Nemčija, ali jih bodo pokopali doma, kot se je odločila Italija. Komisija delo letos nadaljuje v Kočevskem Rogu v jami pod Macesnovo gorico, kjer je največje grobišče Slovencev, pripeljanih iz taborišča Šentvid, razloži Ferenc: »Ocenjujemo, da je tam okoli 1500 žrtev, vendar nam raziskave onemogoča veliko materiala. Jama je bila minirana in najprej je treba po ocenah gradbenikov odstraniti okoli tisoč kubičnih metrov skal. Nato bomo prišli do posmrtnih ostankov in se bo začel iznos. Po predhodnih raziskavah vemo, kako so ljudi peljali do grobišča, v katero smer so potekala streljanja, najdeno je bilo več deset kilogramov ostalin, predmetov, ki so jih žrtve morale tam pustiti, se sleči. Ostaja nam še izkop posmrtnih ostankov in dostojen pokop na Žalah. Upamo, da bo mestna oblast prisluhnila in ne bo takšnih težav, kot jih imamo z romskimi žrtvami.«
