Umrl je Jure Pengov

Pengov je bil novinar, voditelj in urednik na Radioteleviziji Slovenija.
Objavljeno
02. avgust 2013 11.06
press_pengov
Tone Hočevar
Tone Hočevar

Umrl je Jure Pengov, dolgoletni novinar, urednik, dopisnik Radia Slovenija, Televizije Slovenija in Dela – najprej iz zamejstva, potem iz Rima, odgovorni urednik informativnega programa TVS, do odhoda v pokoj tudi mentor mladih novinarjev v televizijski hiši.

Ko je pred 45 leti v dnevne sobe slovenskih gledalcev prvič vstopil TV Dnevnik v slovenskem jeziku, je v njem že sodeloval Jure Pengov. Tam se je kalil, kot vsi drugi v tistih časih, s trganjem agencijskih novic s teleprinterja, s pisanjem novičk, z reportažami, z učenjem nastopanja pred kamero.

Slabi dve leti pozneje, ko so na televiziji postavili na noge zunanjepolitično redakcijo, je bil prvi, ki so ga povabili zraven. Prvi je med mladimi novinarji postal komentator. Bil je tudi voditelj in urednik TV Dnevnika. V osemdesetih letih je bil med začetniki oddaje Tednik, bil je njen urednik. V njej se je za vse čase proslavil z reportažo o skupini Laibach, ki jo je videl, kakor je bila in kakor jo je bilo videti takrat.

Največji del svojega delovnega opusa je Jure Pengov namenil Italiji. Najprej slovenskim rojakom za zahodno mejo, tam je bil dopisnik v sedemdesetih letih. Vse vasi slovenske Benečije, Furlanije, tržaškega Krasa in Goriške je prehodil, zamejci se ga še dandanes dobro spominjajo. V osemdesetih letih se je vrnil v Italijo kot dopisnik iz Rima, v času tako imenovanih skupnih dopisništev je pisal za Radio in za Televizijo Slovenija, zraven še za časnik Delo. Po obdobju odgovornega urednikovanja na TV Slovenija se je v devetdesetih letih vrnil v Rim, več kot en mandat je ostal tam, doživel je začetek nove dobe pri sosedih.

Prodoren novinar je bil Jure Pengov, večini je bil povšeči, nekaterim tudi ne. Taka je usoda novinarjev, ki nočejo zmeraj z vetrom. Jure se ni obračal z vetrom, nikoli mu ni bilo pri srcu trepljanjem po rami kar tako, neposreden je bil, to ga je večkrat stalo mirnega spanca. Pridnim in poslušnim je šel na živce. Prav do zadnjega je prijateljeval s kolegi iz tiste prve zunanjepolitične redakcije, v kateri je začel.