Umrl je Miro Pušnik

Umrl je Miro Pušnik, slovenski raziskovalec in informatik, veliki zagovornik in spodbujevalec odprte znanosti. Star je bil 62 let.

Spletno najbolj pismeni najbolj iščejo knjižnice

Od leta 2009 je bil direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki je koordinirala obsežen projekt podpore uvajanja načel odprte znanosti pri nas. Centralni tehniški knjižnici je bil Pušnik predan s srcem in dušo – poskrbel je, da je obratovala in izpolnjevala svoje poslanstvo tudi med epidemijo covida-19.    

Spodbuditi želimo medsebojno razumevanje, poznavanje in sodelovanje

Njegovo strokovno in raziskovalno delo obsega predvsem analizo in spodbujanje sodobnih metod znanstvenega komuniciranja, kot so prakse odprte znanosti, odgovorne metrike vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela ter vključevanje in povezovanje širše skupnosti v znanstvenoraziskovalno delo.

Oktobra leta 2023 je v intervjuju za Delo dejal, da »odprta znanost ni tekmovalna, ampak sodelovalna znanost« in da »politika odprte znanosti predvideva v javno financiranih raziskavah tudi sofinanciranje občanske znanosti«. 

»Sistemi vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela v veliki meri temeljijo na štetju objav in citatov ter na vplivnosti platforme, kot je izbrana znanstvena revija. Z vsebino samega znanstvenega dela se ti sistemi ne ukvarjajo. Spremembe vrednotenja, kot jih zahteva delovanje po načelih odprte znanosti, gredo v pomembni smeri,« je še povedal novinarki Mojci Vizjak Pavšič. 

Pušnik je bil eden prvih v Sloveniji, ki so se publicistično ukvarjali s svetovnim spletom, še preden se je javnost po podatke začela zatekati h Googlu. 

O ustanovi, katere vodja je bil, je dejal, da je ena največjih visokošolskih knjižnic v Sloveniji: »S svojim delovanjem spodbujamo in podpiramo odprto deljenje znanja, kar je tudi osrednja strategija v Evropskem raziskovalnem prostoru. Odprta znanost je v Evropskem raziskovalnem prostoru kot tudi v Sloveniji splošno sprejet koncept znanstvenoraziskovalnega dela. Odprta znanost je kot taka osrednji del politik evropske komisije kot tudi naše nacionalne zakonodaje na tem področju.«

V intervjuju za Delo je pred leti izpostavil pomembnost komuniciranja znanosti, ki bi ga, kot je opozoril, »morali podpreti na vseh ravneh izobraževanja, od vrtca prek osnovne in srednje šole do tretjega življenjskega obdobja. Tudi otroci v vrtcu so že lahko raziskovalci. Ključno je, da jim zagotovimo ustrezne razmere in orodja ter da prejmejo znanje za delovanje po znanstvenih načelih.«

Bil je med ustanovitelji slovenske Mreže občanske znanosti. Aktivno je sodeloval pri upravljanju Koalicije S ter bil dejaven v delovnih skupinah Evropskega oblaka odprte znanosti in pri aktivnostih Slovenske skupnosti odprte znanosti. Do svoje smrti je opravljal delo predsednika Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost Republike Slovenije.