Umrl je oče Gorenja Ivan Atelšek

Pobudnik in ustanovitelj Gorenja je umrl v celjski bolnišnici v štiriinosemdesetem letu starosti.
Objavljeno
06. december 2011 10.36
Posodobljeno
06. december 2011 10.43
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Celje - V celjski bolnišnici je danes dopoldan v štiriinosemdesetem letu umrl Ivan Atelšek, pobudnik in ustanovitelj Gorenja, ki je v pol stoletja zraslo v mednarodno korporacijo in pomemben steber slovenskega gospodarstva.

Atelšek je Gorenje zapustil že leta 1979, a je bil še v prejšnjem sklicu predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Gorenja, septembra letos pa je postal tudi častni občan Mestne občine Velenje. Kot upokojenec je nazadnje prebival v Šmartnem ob Paki, kjer se je v bližnji vasi Gorenje tudi začela zgodba obrtne delavnice in tovarne Gorenje, ki so jo kasneje preselili v Velenje.

Ivan Atelšek se je leta 1928 rodil v Prihovi v Savinjski dolini in se pred drugo svetovno vojno izučil za ključavničarja. Kot šestnajstleten se je pridružil partizanom, po vojni pa je končal delovodsko šolo ter leta 1953 postal upravitelj Kovinskega in eksploatacijskega podjetja Gorenje v vasi Gorenje v današnji občini Šmartno ob Paki. Kmalu je podjetje začelo izdelovati štedilnike na trda goriva in leta 1960 proizvodnjo preselilo v Velenje v opuščene knapovske kopalnice Rudnika lignita Velenje. Tam se je tudi začela zgodba Gorenja, ki je zraslo v pomembnega evropskega in svetovnega izdelovalca gospodinjskih aparatov.

Atelšek je tovarna zasnoval na evropskih standardih, zaradi česar je Gorenje lažje prebrodilo gospodarsko krizo v osemdesetih letih, izgubi jugoslovanskih trgov v letu 1991in se uspešneje soočilo tudi z recesijo v zadnjih letih. Danes sodi Gorenje med redka velika slovenska podjetja, ki so preživela čase socialističnega gospodarstva in se v svoji panogi uvršča med prav tako redke korporacije v rasti.

Gorenje je bilo sprva le dopolnitev energetske in premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, dandanes pa zaposluje največ delavcev v dolini. Ivan Atelšek je bil upravitelj in kasneje direktor Gorenja od leta 1953 do leta 1979. Poleg vizije in odloc(nosti mu ni manjkalo sposobnosti, da je znal zbrati in motivirati sodelavce, ki so mu
pomagali iz vaške delavnice ustvariti tovarno, ki je v najboljših časih po vsej Jugoslaviji zaposlovala 20.000 delavcev.

Po upokojitvi je veljal za sivo eminenco domačega gospodarstva, zlasti energetike ter starosto liberalnih političnih krogov ter do njegove smrti tudi neuradnega svetovalca Janeza Drnovška. Zadnja leta je s soprogo preživel na svojem domu v Malem vrhu nad Šmartnim ob Paki.