V ponedeljek se je poslovil profesor dr. Peter Černelč, dr. med., dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, izjemni zdravnik hematolog, zaslužni profesor, vizionar slovenske hematologije in človek, ki je s svojim življenjskim delom vse do upokojitve neizbrisno, odločilno in trajno zaznamoval razvoj slovenske medicine, zlasti področja hematologije, so sporočili iz slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo.

Njegovo delo ni pomenilo le vodenja stroke, temveč ustvarjanje sodobne hematologije kot celovite, na znanosti in človečnosti temelječe discipline. Slika je arhivska. FOTO: Blaž Samec

Prof. dr. Černelč, rojen leta 1948, ni bil le vrhunski strokovnjak, temveč ustanovni steber in legenda slovenske hematologije, brez katerega današnja raven diagnostike, zdravljenja in celostne obravnave bolnikov s krvnimi raki v Sloveniji ne bi bila dosežena. Pod njegovim vodstvom se je slovenska hematologija razvila v sodobno, varno in mednarodno primerljivo stroko, poudarjajo v združenju. Ti dosežki niso nastajali sami od sebe – uresničeval jih je v tesnem sodelovanju s sodelavci, ki jih je znal povezovati, spodbujati, navdihovati in voditi.

Bolnikom so bili že v času njegovega vodenja ljubljanske hematologije zagotovljeni pogoji zdravljenja, primerljivi z najrazvitejšimi evropskimi zdravstvenimi sistemi. Ob tem je ves čas ohranjal jasno etično vodilo: bolnik mora biti vedno v središču strokovnih odločitev in človeškega odnosa.

Bil je tudi v ekipi, ki je konec leta 1988 izvedla prvi odvzem kostnega mozga v UKC Ljubljana. Na arhivskem posnetku (od leve proti desni): Urška Lunder, za njo Nena Šmuc, Ljubiša Lukić, Peter Černelč, Jože Pretnar, Marija Mausar in Dragica Armol. FOTO. arhiv prim. Jožeta Pretnarja

Njegovo delo ni pomenilo le vodenja stroke, temveč ustvarjanje sodobne hematologije kot celovite, na znanosti in človečnosti temelječe discipline. Pod njegovim vodstvom in v sodelovanju s sodelavci so bili v klinično prakso uvedeni pomembni diagnostični in terapevtski preboji, razvijali so se napredni pristopi zdravljenja, informacijski sistemi in organizacija sodobne bolnišnične obravnave. Bil je eden ključnih snovalcev razvoja presaditev krvotvornih matičnih celic in drugih naprednih oblik zdravljenja.

Dragocene celice rešujejo življenja

Posebno vrednost njegovega dela predstavlja razvoj celostne obravnave bolnikov. Razumel je, da uspeh zdravljenja ni odvisen le od medicine, temveč tudi od podpore bolniku kot človeku – psihološke, prehranske in rehabilitacijske. Tudi te pomembne premike je razvijal skupaj s kolegi različnih strok, saj je verjel v moč sodelovanja. S tem je pomembno prispeval k boljši kakovosti življenja bolnikov in njihovemu vračanju v aktivno življenje.

Na svet je gledal z neizmernim optimizmom. Nikoli ni odnehal, dokler je obstajal še tako majhen kanček upanja. Slabe novice je znal povedati tiho, spoštljivo in z občutkom, vedno z zavedanjem, da je vsak človek zgodba zase, vredna vsega njegovega truda. Štiriindvajset ur je bil na razpolago vsakemu, pripravljen pomagati, naj je šlo za zdravniški nasvet, pogovor ali fizično pomoč, so zapisali v združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, za katerega je bil veliko več kot strokovni sodelavec. »Za naše združenje … je bil dolga leta, vse do upokojitve, eden ključnih strokovnih stebrov. Lahko rečemo, da je bil na neki način tudi oče našega združenja,« so zapisali.

Petnajst let je z njimi razvijal programe podpore, jih usmerjal in spodbujal.  »Vedno nas je učil, da moramo biti kritični, a hkrati realni, spoštljivi in vztrajni. Verjel je, da se tudi najtežje stvari da premakniti – in nikoli ni obupal.« Ob slovesu so mu namenili iskrene besede: »Njegovo delo, vrednote in zapuščina bodo ostali z nami. V znanju, ki ga je predal. V sistemu, ki ga je pomagal zgraditi. In v skrbi za bolnika, ki jo je postavil v središče medicine. Hvala, prof. dr. Černelč. Za vse, kar ste dali bolnikom, stroki in družbi,« so zapisali v združenju. Ob tem so izrekli tudi sožalje njegovim najbližjim: »Dragi Maks, Miha in Mateja, izrekamo vam naše iskreno sožalje ob izgubi vašega dedija, očeta in tasta.«