Umrl pesnik in soustanovitelj Vilenice Aleksander Peršolja

V 82. letu je preminil pesnik ter z Venom Tauferjem (1933−2023) ustanovitelj mednarodnega literarnega festivala Vilenica Aleksander Peršolja. Med drugim je bil dolgoletni programski vodja Kosovelovega doma Sežana in član Društva slovenskih pisateljev.

»Umrl je pesnik Aleksander Peršolja, dobri duh mednarodnega literarnega festivala Vilenica v tandemu s pokojnim Venom Tauferjem,« so vest, o kateri so prve poročale Primorske novice, objavili v Društvu slovenskih pisateljev ter družini in bližnjim ob tem izrekli sožalje. »Bil je kot njegov Kras: burjast, bodičast, oster, nežen, radodaren, prijateljski, svetlo sončen. Aleksander Peršolja je dahnil sežanskemu območju in širše smisel kulture in umetnosti, vrednote in vrednost poezije, ki povezuje. Ne nazadnje je bil oče velikega mednarodnega festivala Vilenica. Verjel je v moč umetnosti in besede, verjel je v bližino. Veliko moči je usmeril v rast prostora, ki je po njegovi zaslugi dobil kulturno dimenzijo, ker je verjel, da je kultura središčno seme našega življenja,« je o njem zapisal predsednik društva Marij Čuk.

Peršolja je bil rojen 20. decembra 1944 v kmečki družini v Neblem v Goriških brdih, živel je v Križu pri Sežani. V Tolminu je obiskoval učiteljišče, v Ljubljani pa nekaj časa študiral slavistiko. Od leta 1962 je objavljal pesmi v različnih revijah, v času študija je urejal literarno revijo Objave ter sodeloval pri pesniškem almanahu študentov slavistike Štirinajst. Pozneje je v Vipavski dolini in na Krasu služboval kot učitelj, bil tajnik Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, v Sežani pa med drugim upravnik kina in kulturni animator. Tone Partljič ga je v korespondenci v pismih bralcev v Sobotni prilogi leta 2009 označil za prvega kulturnika Sežane. Prvo pesniško zbirko Čez noč je izdal leta 1971 pri mariborski založbi Obzorja, zadnjo, Pred mostom, pa lani pri KUD Apokalipsa. V njej je, kot piše v opisu, nadaljeval poetiko, ki jo je zastavil že s prvencem. »Veliko ekspresivnega, meditativnega, samosprašujočega zaklinjanja, ki v svoji genezi zelo dobro ve, kaj hoče povedati.«

Občasno je objavljal pod psevdonimom Aleksander Šandrov. Obenem je zaslužen za izdajo več leposlovnih del ter promocijo slovenskih pesnikov v tujini, še posebej Kosovela. Leta 2016 ga je javni sklad za kulturne dejavnosti nagradil za življenjsko delo na področju literarnih dejavnosti; lani, ob jubilejni 40-letnici festivala Vilenica, so mu, tudi pobudniku nagrade mlada vilenica, v Društvu slovenskih pisateljev podelili častni kristal Vilenice za izjemen prispevek k razvoju festivala in mednarodnemu uveljavljanju literature.

Poleg festivala Vilenica ter istoimenske nagrade je bil tudi pobudnik mednarodne nagrade mlada vilenica. FOTO: Tine Eržen/STA

»Aleksander Peršolja je dihal z našo hišo,« je ob novici o njegovi smrti poudarila direktorica Kosovelovega doma Sežana Katja Jordan. Njegov programski vodja je bil petnajst let. Kot je dodala Katja Jordan, je Peršolja postavil »temelje programski pestrosti, ki jo naša hiša ponuja še danes. Ne bomo pozabili njegove otroške popevke Brinjevka, prav na njegovo pobudo in željo bo letošnje Kosovelovo leto sklenil koncert Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Kot mlad pesnik je nastopil že na svečanem odprtju Kulturnega doma Sežana aprila leta 1991. Vsa naslednja desetletja je posvetil spodbujanju umetnosti, živel je za kulturo in z njo. Nazadnje smo se v prostorih Kosovelovega doma Sežana z njim družili septembra lani, ko je v srednji dvorani na literarno-glasbenem večeru predstavil zadnjo pesniško zbirko Pod mostom. Zbirko je posvetil velikanoma Krasa, Karlu Štreklju in Srečku Kosovelu. Hvaležni smo za njegovo prijateljstvo, za vse njegove spodbude in modre nasvete«.

Na družbenih omrežjih mu je objavo posvetila tudi nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je poudarila, da je odšel »velikan slovenske kulture, gradnik lokalne skupnosti in izjemen umetnik«, čigar delo bo »za vedno del naše zgodovine«.