Umrla Lojzka Bratuž, zamejska literarna zgodovinarka in jezikoslovka
Italijanski prostor je seznanjala s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo. Aktivna je bila pri Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm, na glasbenem področju ter v različnih prosvetnih društvih na Goriškem.
Odpri galerijo
Od leta 1953 je poučevala na slovenskih šolah v Gorici ter od leta 1978 do upokojitve predavala slovensko književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu. FOTO: Wikipedia
V 85. letu starosti je ponoči umrla literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, delujoča v zamejskem prostoru na Goriškem, je na facebooku sporočil tednik Slovencev v Italiji Novi glas. Italijanski prostor je seznanjala s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo.
Hči skladatelja in pedagoškega delavca Lojzeta Bratuža ter učiteljice in pesnice Ljubke Šorli je italijanski prostor s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo seznanjala na različnih kulturnih prireditvah, simpozijih in znanstvenih sestankih, tečajih slovenščine za učitelje in srečanjih predstavnikov obeh narodov.
Aktivna je bila pri Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm, na glasbenem področju ter v različnih prosvetnih društvih na Goriškem.
Kot piše v leksikonu Osebnosti, se je rodila leta 1934 v Gorici. Diplomirala je iz literarnih ved na Filozofski fakulteti v Trstu. Od leta 1953 je poučevala na slovenskih šolah v Gorici ter od leta 1978 do upokojitve predavala slovensko književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu.
Posvečala se je slovenskim književnikom druge polovice 19. stoletja, kot so Josip Jurčič, Simon Gregorčič in Karel Štrekelj, ter cerkvenim dostojanstvenikom in njihovi vlogi v slovenski kulturi in jeziku. Ukvarjala se je tudi z leksikografijo in slovaropisjem ter uredila več antologij in zbornikov, kot so Gorica v slovenski književnosti, izbrana dela Simona Gregorčiča in Rebulov zbornik. Sodelovala je tudi s tržaškim radiem.
Hči skladatelja in pedagoškega delavca Lojzeta Bratuža ter učiteljice in pesnice Ljubke Šorli je italijanski prostor s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo seznanjala na različnih kulturnih prireditvah, simpozijih in znanstvenih sestankih, tečajih slovenščine za učitelje in srečanjih predstavnikov obeh narodov.
Aktivna je bila pri Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm, na glasbenem področju ter v različnih prosvetnih društvih na Goriškem.
Kot piše v leksikonu Osebnosti, se je rodila leta 1934 v Gorici. Diplomirala je iz literarnih ved na Filozofski fakulteti v Trstu. Od leta 1953 je poučevala na slovenskih šolah v Gorici ter od leta 1978 do upokojitve predavala slovensko književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu.
Posvečala se je slovenskim književnikom druge polovice 19. stoletja, kot so Josip Jurčič, Simon Gregorčič in Karel Štrekelj, ter cerkvenim dostojanstvenikom in njihovi vlogi v slovenski kulturi in jeziku. Ukvarjala se je tudi z leksikografijo in slovaropisjem ter uredila več antologij in zbornikov, kot so Gorica v slovenski književnosti, izbrana dela Simona Gregorčiča in Rebulov zbornik. Sodelovala je tudi s tržaškim radiem.
Iz stranke Slovenska skupnost (SSk) so sporočili, da je odšla »velika predstavnica slovenske narodne skupnosti na Goriškem in v zamejstvu«, ki je »delila vrednote slovenstva ter prizadevanja za skupni in samostojni nastop Slovencev v Italiji«.
»Čeprav jo je že kot otroka zaznamovala kruta zgodovina s fašističnim terorjem, ki se je znesel nad njeno družino, ni gojila sovraštva in je raje delala na tem, da slovensko književnost spoznajo tudi pripadniki italijanskega naroda. Zaradi tega je bila cenjena ter deležna številnih priznanj v Italiji in v Sloveniji,« so zapisali v SKk.
»Čeprav jo je že kot otroka zaznamovala kruta zgodovina s fašističnim terorjem, ki se je znesel nad njeno družino, ni gojila sovraštva in je raje delala na tem, da slovensko književnost spoznajo tudi pripadniki italijanskega naroda. Zaradi tega je bila cenjena ter deležna številnih priznanj v Italiji in v Sloveniji,« so zapisali v SKk.
