Univerza mora vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo ljubljanske univerze in tako potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča.
Odpri galerijo
Univerza v Ljubljani mora v proračun vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost v vrednosti okoli milijona evrov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Univerza v Ljubljani mora po poročanju portala 24ur v proračun vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost v vrednosti okoli milijona evrov (skupaj z obrestmi in stroški). Višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo univerze in tako potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Sodba je pravnomočna.
Okrožno sodišče v Ljubljani je tudi na ponovljenem sojenju odločilo, da mora ljubljanska univerza vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost. Inšpektorat za javni sektor je leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet in pri devetih ugotovil, da so zaposlenim izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Univerza ves čas trdi, da dodatkov ni izplačala iz proračunskih sredstev.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ocenilo, da so bila sredstva izplačana nenamensko, zato od univerze zahteva, naj jih vrne v proračun. Tožbeni zahtevek v višini slabih 781.000 evrov se nanaša na izplačevanje dodatka v letih 2012-2015, in sicer za del, ko so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva.
Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je bil 15. marca prvi in edini narok v ponovljenem sojenju v tožbi, na katerem so ugotovili le, da državno odvetništvo, ki zastopa ministrstvo za izobraževanje, vztraja na zahtevku, univerza pa mu oporeka, ker pravi, da so fakultete dodatek izplačevale iz sredstev, ki so jih pridobile iz tržne dejavnosti in ne iz javnih sredstev.
Odvetnik univerze Dino Bauk je marca po končanem naroku za STA dejal, da univerza svoje navedbe dokazuje s podatki, da so fakultete, ki so izplačevale dodatek, v času izplačil na trgu ustvarile za več kot 86 milijonov prihodkov, s tem denarjem pa tudi delno financirale izvajanje javne dejavnosti, za kar je univerza prejela 16 milijonov evrov manj, kot bi morala, čeprav je javno dejavnost izvedla v celoti. »Dodatek torej ni mogel biti izplačan iz javnih sredstev in je zahtevek po vračilu teh sredstev v proračun neutemeljen,« je pojasnil Bauk.
V ponovnem odločanju se je moralo prvostopenjsko sodišče glede na napotke višjega sodišča »jasno in pravilno« opredeliti do pravne podlage oziroma temelja zahtevka. Državno odvetništvo je pri tem kot temelj navajalo vračilo proračunskih sredstev, ki naj bi bila porabljena nepravilno. Sodnica je že marca na edinem naroku nakazala, da bo njena odločitev najverjetneje enaka kot prvič, ko je odločila, da je zahtevek upravičen, Bauk pa je v tem primeru tudi že napovedal pritožbo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je o zadevi prvič razsojalo poleti 2017 in odločilo, da mora univerza državi 781.000 evrov vrniti, saj da je bil denar porabljen nenamensko. Po pritožbi univerze je višje sodišče odločitev razveljavilo, zadevo pa vrnilo v novo sojenje.
Nekaj manj kot 781.000 €
Okrožno sodišče v Ljubljani je tudi na ponovljenem sojenju odločilo, da mora ljubljanska univerza vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost. Inšpektorat za javni sektor je leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet in pri devetih ugotovil, da so zaposlenim izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Univerza ves čas trdi, da dodatkov ni izplačala iz proračunskih sredstev.
Sredstva izplačana nenamensko
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ocenilo, da so bila sredstva izplačana nenamensko, zato od univerze zahteva, naj jih vrne v proračun. Tožbeni zahtevek v višini slabih 781.000 evrov se nanaša na izplačevanje dodatka v letih 2012-2015, in sicer za del, ko so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva.
Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je bil 15. marca prvi in edini narok v ponovljenem sojenju v tožbi, na katerem so ugotovili le, da državno odvetništvo, ki zastopa ministrstvo za izobraževanje, vztraja na zahtevku, univerza pa mu oporeka, ker pravi, da so fakultete dodatek izplačevale iz sredstev, ki so jih pridobile iz tržne dejavnosti in ne iz javnih sredstev.
Za več kot 86 milijonov prihodkov
Odvetnik univerze Dino Bauk je marca po končanem naroku za STA dejal, da univerza svoje navedbe dokazuje s podatki, da so fakultete, ki so izplačevale dodatek, v času izplačil na trgu ustvarile za več kot 86 milijonov prihodkov, s tem denarjem pa tudi delno financirale izvajanje javne dejavnosti, za kar je univerza prejela 16 milijonov evrov manj, kot bi morala, čeprav je javno dejavnost izvedla v celoti. »Dodatek torej ni mogel biti izplačan iz javnih sredstev in je zahtevek po vračilu teh sredstev v proračun neutemeljen,« je pojasnil Bauk.
»Jasno in pravilno«
V ponovnem odločanju se je moralo prvostopenjsko sodišče glede na napotke višjega sodišča »jasno in pravilno« opredeliti do pravne podlage oziroma temelja zahtevka. Državno odvetništvo je pri tem kot temelj navajalo vračilo proračunskih sredstev, ki naj bi bila porabljena nepravilno. Sodnica je že marca na edinem naroku nakazala, da bo njena odločitev najverjetneje enaka kot prvič, ko je odločila, da je zahtevek upravičen, Bauk pa je v tem primeru tudi že napovedal pritožbo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je o zadevi prvič razsojalo poleti 2017 in odločilo, da mora univerza državi 781.000 evrov vrniti, saj da je bil denar porabljen nenamensko. Po pritožbi univerze je višje sodišče odločitev razveljavilo, zadevo pa vrnilo v novo sojenje.
