Uporabniki konoplje še vedno veljajo za kriminalce

Slovenija ima do konoplje veliko bolj odklonilen odnos, kot je povprečje v Evropski uniji.

Objavljeno
31. julij 2015 20.54
Brane Maselj, Panorama
Brane Maselj, Panorama
Ljubljana – Vlada državljanske pobude za legalizacijo marihuane redno zavrača s podobnimi argumenti, češ da je Slovenija že ena najnaprednejših na tem področju, ker da s svojo politiko in zakonodajo ne preganja uporabnikov konoplje. Toda podatki s terena kažejo tudi drugačno podobo.

Predstavnik ministrstva za zdravje Jože Hren tako v odgovoru na predlog državljana vladi za legalizacijo marihuane, prejet po spletnem portalu »Predlagam.vladi.si«, iz junija meni, da je predlog neprimeren. Pri tem se sklicuje na že leta 1999 sprejet zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Ugotavlja, da je Slovenija de-iure že zdavnaj dekriminalizirala posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Torej je posest manjše količine prepovedanih drog, tudi konoplje, tako uradnik z ministrstva za zdravje, le prekršek, za katerega je zagrožen opomin, opozorilo ali zelo mila denarna kazen.

Aretacije, pripori

Podatki policijskih uprav o številu prestopkov v zvezi z marihuano pa kažejo de-facto drugačno podobo. Iz poročila, ki ga je društvo Onej lani poslalo tudi Evropskemu centru za spremljanje drog v Lizboni, je razbrati, da je razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški, povezanimi z drogami, v Sloveniji povsem drugačno kot v Evropski uniji. Indijska konoplja je v Sloveniji še vedno veliko bolj kriminalizirana, kot je povprečje za Evropsko unijo. Policija več kot polovico vseh preiskav kaznivih dejanj usmerja v droge, 70 odstotkov od teh v konopljo. Če je v Uniji z drogo povezanih v povprečju 18 odstotkov kaznivih dejanj in 82 odstotkov prekrškov, je v Sloveniji tovrstnih kaznivih dejanj kar 30 odstotkov in prekrškov 70 odstotkov.

Društvo Onej, ki je ažuriralo podatke policijskih uprav po Sloveniji, opozarja, da v tem razmerju prav posebej izstopa območje Policijske uprave Murska Sobota; tu je z drogami povezanih kar 70 odstotkov kaznivih dejanj in le 30 odstotkov prekrškov. Vzrok takšnega odklona na prekmurskih ravnicah avtorji poročila vidijo v umetnem napihovanju policijske uspešnosti z obravnavanjem primerov kot kaznivih dejanj, čeprav bi jih morali glede na določila zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami obravnavati kot prekrške.

Še večjo skrb vzbuja dejstvo, da državno tožilstvo in sodišča takšno prakso nekritično podpirajo, predvsem pa po regijah neenako obravnavajo kršitelje, opozarjajo avtorji poročila, kar pomeni tudi kršitev ustavne pravice do enake obravnave. Praksa sodišč kaže, da sedanja slovenska politika drog omogoča, da so posamezniki obsojeni za kaznivo dejanje zaradi posedovanja majhnih količin konoplje, celo manj kot tri grame, ali gojenja nekaj rastlin, pa čeprav lahko le za samopreskrbo ali celo samozdravljenje.

Znan je primer Janka Pirca, ki mu je zaradi prepovedanega prometa z drogami krško sodišče lani dosodilo štiri mesece pogojne zaporne kazni, ljubljansko višje sodišče pa je sodbo spomladi letos potrdilo. Pircu so na njegovem vrtu zasegli osem sadik indijske konoplje, ki jo je, tako se je zagovarjal, gojil, da bi z njo pomagal za multiplo sklerozo oboleli ženi in sinu diabetiku. Kljub mnenju dveh medicinskih izvedencev, da uporaba konopljinih substanc dejansko zmanjšuje krče pri multipli sklerozi in lajša bolečine ter da se po svetu že uporablja pri tovrstnem zdravljenju, so ga obsodili zaradi kaznivega dejanja, ne pa prekrška. Društvo Onej, ki je Pircu stopilo v bran, je po murskosoboški odvetnici Mojci Bertalanič Foršek že vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti.

Čeprav po trdnem prepričanju državnih uradnikov Slovenija s svojo zakonodajo in politiko kazensko ne preganja uporabnikov konoplje, poročilo Oneja takšno predstavljanje spodbija s konkretnimi primeri, za katere imajo, pravijo, tudi vso potrebno dokumentacijo.

Zaradi posedovanja 2,6 grama konoplje (posušeni popki) je bil 17-letnik obsojen na štiri mesece zapora in enoletno pogojno zaporno kazen. Po navedbah policista je bil sumljiv, ker je sedel na pločniku pred trgovino z živili. To je bilo dovolj, da ga obsodijo zaradi trgovanja z mamili in ga vključijo v program zdravljenja. Zaradi te stigme omenjeni »mladoletni prestopnik« nikoli v življenju ne bo mogel potovati v nekatere države, kasneje v življenju pa bo imel tudi težave z iskanjem zaposlitve.

Aprila lani je približno 300 organov kazenskega pregona opravilo obsežno preiskavo, na podlagi katere je bilo 47 slovenskih državljanov (v starosti med 20 in 45 leti) obtoženih, da so storili 50 kaznivih dejanj, povezanih s pridelavo konoplje in trgovanjem. S klasičnimi metodami in delom pod krinko so organi raziskali legalno ustanovljeno spletno trgovino za preskrbo vrta in prisluškovali njihovim strankam. Med preiskavo enega izmed udeleženih posameznikov so našli le manjšo količino konoplje (za osebno uporabo). Kljub temu so ga aretirali in priprli.

Sumljiva tudi industrijska konoplja

Dodatna skrb je, kot rečeno, povezana z ljudmi, ki uporabljajo konopljo v medicinske namene. Znano je, da vse več rakavih bolnikov uporablja izvlečke konoplje, bogate s kanabinoidom THC za samozdravljenje, z namenom zdravljenja stranskih učinkov kemoterapije, vendar jih policija obravnava kot kriminalce in kazensko preganja za storitev kaznivega dejanja.

Odkritje, da s kanabinoidi, kot je tudi psihoaktivni THC, iz konoplje lahko zdravijo slabost in bruhanje, izzvano s citostatiki; stimulirajo apetit; blažijo nevropatsko bolečino in spastičnost pri multipli sklerozi ter bolečino pri bolnikih z rakom, je v svetu pripomoglo k drastičnemu zmanjšanju kriminalizacije konoplje. Državni uradniki pri nas pa so lani z minimalno spremembo v razvrstitvi prepovedanih drog omogočili bolnikom, da uporabljajo sintetični THC, čeprav je nevarnejši za zdravje kot naravni iz indijske konoplje. Takšne ugotovitve strokovnjakov je lani povzela tudi ena izmed razsodb evropskega sodišča glede zdravil. Konopljo (rastlina, posušeni popki, hašiševo olje, tinkture, ekstrakti) pa so naši državni uradniki pustili še naprej v prvi skupini najbolj nevarnih drog in je zato seveda ni mogoče uporabljati v medicini.

Zaradi preganjanja indijske konoplje je pri nas »sumljiva« tudi proizvodnja industrijske konoplje, ki se od indijske razlikuje le po tem, da sme vsebovati le do 0,2 odstotka kanabinoida THC. Industrijske konoplje, ki je kakovostno hranilo, prehranski dodatek ter surovina za številne izdelke v stavbarstvu, papirništvu, tekstilni industriji, se ne sme gojiti brez ustrezne odločbe ministrstva za kmetijstvo, sicer je to prekršek. Zaradi velike medijske odmevnosti junijskega dogodka iz Bio parka pri Celju, ko se je 15 udeležencev seminarja o industrijski konoplji »zastrupilo« s keksi, v katerih je bila podtaknjena indijska konoplja, je ponekod upadla tudi prodaja nedolžne konopljine moke in olja. Drago Balaban (Harmonija narave), ki dobavlja konopljino moko pekarnam, pravi, da se je povpraševanje zmanjšalo in da kupci sprašujejo, ali se ne bodo morda zastrupili s kruhom iz te moke ...