Upravno sodišče bo znova razsojalo

Koroška dečka: Ker niso zaslišali izvedenca, so babici kršili pravico do enakega varstva.

Objavljeno
11. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
11. oktober 2019 08.13
Stara starša koroških dečkov se že od leta 2016 prizadevata, da bi postala rejnika vnukom. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Upravno sodišče v Mariboru mora ponoviti postopek o tožbi Marije Otorepec zoper odločbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je zavrnilo njeno vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti za mladoletna vnuka, ki ju javnost pozna kot koroška dečka, je odločilo ustavno sodišče. Izvedenca, ki je pripravil pisno mnenje, namreč v postopku niso tudi ustno zaslišali.

Koroška dečka, ki sta decembra 2015 tragično izgubila mamo, sta danes stara šest in devet let. Od aprila 2016 sta v rejništvu, za katerega se ves čas poteguje tudi njuna babica. Obrnila se je na več sodišč na različnih ravneh in bila pri nekaterih bolj, pri drugih manj uspešna.

Tokrat je prvič o njeni pritožbi odločalo ustavno sodišče, ki je razveljavilo sodbo mariborskega upravnega sodišča iz januarja 2018, ko je presodilo, da izvajanje rejništva otrokom ne bi bilo v korist – ugotovilo je, da vsak otrok kaže kognitivne, čustvene in vedenjske posebnosti, zaradi katerih sta zahtevna za vzgojo, pri pritožnici pa je ugotovilo določene šibkosti, zaradi katerih dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Ustavno sodišče je zadevo vrnilo v novo odločanje, v katerem pa bodo otrokoma morali zagotoviti ustrezno zastopanje in pravico do izjave.

Poglavitni razlog za to je, da se upravnemu sodišču zaslišanje izvedenca klinične psihologije ni zdelo potrebno, ker naj bi bilo mnenje strokovno, popolno in brez notranjih nasprotij, pripombe babice na izvid pa pavšalne in nekonkretizirane. A je s tem kršilo njeno pravico do enakega varstva pravice iz 22. člena ustave, menijo ustavni sodniki.

Ustavno sodišče je pri obravnavi primera postavilo kolizijskega skrbnika, ki je dolžan skrbeti za interes otrok. Ta je med drugim kot napačno ocenil utemeljitev upravnega sodišča, da otroka glede na svojo starost in zrelost nista zmožna izraziti mnenja. Prav tako ima pomisleke, ker sodišče ni postavilo še izvedenca pedopsihiatrične stroke, ki bi se opredelil do pritožničinih kompetenc za opravljanje rejništva ter ocenil razvoj otrok in njune potrebe v prihodnosti in s tem dopolnil mnenje kliničnega psihologa. Kot problematično se je pokazalo tudi, da je bil v upravnem sporu kot skrbnik interesov otrok imenovan CSD Velenje, s katerim je bila babica že prej v sporu, zato bi lahko bila vprašljiva njegova nepristranskost.

Velimirju Cugmasu, odvetniku Marije Otorepec, se zdi bistveno, da so ustavni sodniki ugotovili tako formalne kot vsebinske napake. Meni, da bo imel v novem postopku še več argumentov v prid njenim prizadevanjem, da se vnuka vrneta k njej. »V tem času je postala babica še tretjemu vnuku, ki je zdaj star tri leta, za katerega skrbi vse od rojstva. Njegova mama dela v deljenem delovnem času. Opravlja svoje poslanstvo in je dejansko pokazala, da zmore biti skrbnik in po vsebini rejnik,« je poudaril Cugmas in dodal, da so v tem času odpadle utemeljitve izvedencev o travmatiziranosti okolja. »Smrt hčere oziroma mame so vsi preboleli brez psihološkega ali psihiatričnega zdravljenja, šlo je po normalni poti, po vseh fazah žalovanja,« je poudaril Cugmas.