Urgentni centri prosijo za strpnost in pomoč

Pomagajte nam pomagati vam, je sporočilo sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu ob današnjem svetovnem dnevu urgentne medicine. Mladi urgentni zdravniki opozarjajo, da se na urgenci vsakodnevno srečujejo z grožnjami in sovražnim govorom, vse pogosteje pa tudi s fizičnim nasiljem, zaradi česar je ovirano delo ekip nujne medicinske pomoči. Vzrok za nestrpnost je vse večja gneča bolnikov v urgentnih centrih, kar postaja nevarno tako za bolnike kot za zdravnike.

Vedno več pacientov v urgentnih centrih

Urgentna medicina je tisti nepogrešljivi del zdravstva, kamor se zatečemo, ko smo v veliki zdravstveni stiski. Vsaj tako bi moralo biti. Vso nujno medicinsko oskrbo dobimo na enem mestu takoj. Vendar zaradi dolgih čakalnih dob v zdravstvu marsikdo obišče urgenco tudi takrat, ko ni življenjsko ogrožen. Urgentni center Maribor je navedel podatke: leta 2020 so obravnavali v urgentnem centru 70.000 bolnikov, leto kasneje 90.000, lani 110.000, kadrovsko pa se niso temu ustrezno okrepili. Delo je izjemno zahtevno, naporno in stresno, zaradi česar se mladi zdravniki urgentne medicine sprašujejo, ali bodo sploh preživeli do upokojitve. In če bodo zboleli, kdo bo poskrbel za življenjsko ogrožene bolnike.

Urgentnih zdravnikov komaj za vzorec

V naši državi deluje 11 urgentnih centrov, dvanajstega gradijo na Ptuju. Predvideno je bilo, da bodo v njih delali zdravniki specialisti urgentne medicine, vendar jih je komaj za vzorec. V Sloveniji bi potrebovali 500 dodatnih urgentnih zdravnikov, a so se na zadnji razpis prijavili le trije. Zato delajo v urgentnih centrih specialisti drugih strok, s tem pa kadrovsko siromašijo redno delo v bolnišnicah. Kako naprej?

Poklic urgentnega zdravnika je treba narediti privlačen, da bi se zanj odločalo večje število mladih, so povedali v Mariboru in vlado pozvali, naj priskoči urgentnim centrom na pomoč z ureditvijo razmer. Treba je postaviti standarde in normative za njihovo delo, saj se dogaja, da so zdaj zaposleni kronično izčrpani.

Kronična izčrpanost osebja

»Kronična izčrpanost zdravstvenega kadra zaradi preobremenjenosti in narave dela v sistemu nujne medicinske pomoči je nevarna tako za zaposlene kot za bolnike,« opozarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu. Poklic urgentnega zdravnika je treba na novo ovrednotiti, pri čemer ne mislijo toliko na finančni del kot na prosti čas: večje število dni dopusta, ponekod v svetu za to delo velja beneficirana delovna doba, je povedal urgentni zdravnik Marko Zelinka iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Zdravstveno osebje, ki dela na urgenci, se dnevno srečuje z ogrožajočimi življenjskimi stanji bolnikov. Če pride na urgenco tak bolnik, se mu posveti večje število zaposlenih in obravnava traja dlje časa. Bolniki v čakalnici se jezijo, ker morajo čakati. Toda na urgenci je za bolnika bolje, če malo čaka.

Na urgenci je bolje malo čakati

»Če prideš na urgenco in nisi prvi na vrsti, je to zate neizmerna sreča v življenju,« je dejala Dragana Stojnić iz UKC Maribor in s tem apelirala na bolnike, naj ne bodo nestrpni. V UKC Ljubljana pa je Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči, povedal, da nastaja gneča predvsem zaradi pomanjkanja bolniških postelj na oddelkih, kamor bi morali hospitalizirati urgentne bolnike. Vse manj postelj je, ker je v UKC vse manj sester, ki bi bolnike v posteljah oskrbovale.

Nujna reorganizacija NMP

Zaradi kadrovske osiromašenosti je treba nujno medicinsko pomoč (NMP) v Sloveniji reorganizirati. Strokovna skupina je aprila pripravila strokovna izhodišča za prenovo. V osnutku so zapisali poglavitne izzive, s katerimi se soočajo urgentni centri, in sicer: število bolnikov presega zmogljivosti urgentnih centrov, v urgentnih centrih oskrbijo zelo veliko bolnikov, ki bi jih dejansko morali oskrbeti drugje v sistemu, urgentni centri se zlorabljajo kot način za hitrejši dostop do specialistov, za delo v urgentnih centrih niso določeni standardi in normativi, nastajajo preobremenitve, zaradi česar zaposleni iz urgentnih centrov odhajajo.

V strokovnih izhodiščih je zapisano, da je potreben nov krovni zakon o NMP in nekaj drugih predpisov, za tem pa je naštetih niz potrebnih ukrepov za bolj optimalno delovanje urgentnih centrov. V nasprotnem se bo nujna medicinska pomoč v Sloveniji ustavila. Izhodišča je že obravnaval strateški svet, zdaj čakajo pri ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu na strokovno razpravo.