Fenomen bivših: stari župani se vračajo

Začetek volilne kampanje: Z novimi obrazi se bodo bodli tudi »nekdanji« župani – Kandidatov v mestnih občinah tretjino manj
Objavljeno
18. oktober 2018 08.00
Posodobljeno
18. oktober 2018 09.00
Kmalu bodo spet volitve. FOTO: Blažž Samec
Medtem ko je lokalna politika v Novem mestu, Velenju in Murski Soboti aktualnim županom komaj našla tekmeca, vlada pred županskimi vrati Ptuja, Kranja in Kopra precejšnja gneča; večjih pretresov pa v volilni kampanji, ki bo trajala do 16. novembra do polnoči, ni pričakovati v »mestnem trojčku« Celje, Nova Gorica in Slovenj Gradec.

image
Infografika


Glede na to, da smo Slovenci na čelu občin naklonjeni »preverjenim« obrazom – leta 2014 smo ponovno izvolili 85 odstotkov nekdanjih županov –, volivcem v Celju, Novi Gorici in Slovenj Gradcu, Novem mestu, Velenju, Murski Soboti in Kopru 2. decembra po župana, kot kažejo neuradne stavnice, ne bo treba še v drugi krog. Ta bo bolj verjeten v Kranju in na Ptuju, kjer se zdajšnja župana poslavljata.

image
FOTO: Večer
Alem Maksuti, strokovnjak za politično komuniciranje:

»Koliko se ljubljanski župan Zoran Janković na volitvah boji nasprotnikov, ne vem, menim pa, da bo delo za izzivalca Anžeta Logarja izjemno težko. Navsezadnje gre za župana, ki naskakuje četrti mandat in premore zelo dobro mrežo podpornikov. Ti se manifestirajo v komunalnih službah in drugih subjektih, ki jih financira občina. Logarjeva prednost je, da prihaja z drugega ideološkega pola, kar pomeni, da lahko v primeru, če se t. i. konservativni oziroma desni pol poenoti okrog njega, doseže dober rezultat. Ali je to dovolj za menjavo oblasti v prestolnici, ne vem. Nisem optimističen.«


16
žensk od 108 kandidatk v 212 občinah je bilo leta 2014 izvoljenih za županje

 

Manj kandidatov, ker ni pravega kadra?


Za tretjino manj županskih kandidatur v mestnih občinah (MO) kakor v volilnem letu 2014, ko so se v MO za prvega moža potegovali 104 kandidati, za Alema Maksutija, strokovnjaka za politično komuniciranje, ne pomeni, da je politika za Slovence manj zanimiva: »To je eden od dokazov, da ima država razmeroma omejen politični kader. Sicer pa politika postaja vse bolj zanimiva, ker še vedno omogoča moč in vpliv, posredno pa tudi denar.« Kljub temu Maksuti ni pričakoval tolikšnega števila pretendentov za prevzem oblasti, kot jih je v Mariboru: »Očitno je politika tam tako razdrobljena, da gredo na volitve vsak s svojim kandidatom, ti pa s predpostavko, da bodo naredili več kot predhodnik.«
Če bi 30-odstotni upad županskih kandidatur v MO preslikali na vseh 212 občin, bi se na tokratnih volitvah merilo okrog 500 kandidatov; pred štirimi leti jih je bilo 811. A županovanje očitno ni takšna »môra«. Od leta 1994, ko smo reformirali lokalno samoupravo, se v sedlu še vedno drži enajst takratnih županov.

image
Foto: Aleš Černivec
Miro Haček, profesor na FDV:

»Maribor je zelo posebna občina – vedno z množico kandidatov za župana in za mestni svet (MS); pred kratkim je bilo v MS zastopanih kar 17 različnih list in strank, kar je svojevrsten rekord, ki pove, kako zelo težko je voditi občino s tako razdrobljenim MS. Motivi za toliko kandidatov so različni: od osebnih ambicij do nekakšnega potencialnega triumfa ob vrnitvi na položaj, od koder je iztisnil drugega kandidata. Sprašujem pa se, zakaj bi nekdo, ki trdi, da je osebno uspešen in deluje v zasebnem sektorju, resnično želel voditi občino, ki je v precej težki finančni situaciji. Mariborčani se ne smejo (ponovno) pustiti peljati žejne čez vodo.«


9
žensk od 74 kandidatov se tokrat poteguje za župansko funkcijo

 

Ženski in »šerifovski« princip


Po volitvah 2014 je bilo od 108 kandidatk za županjo v 212 občinah izvoljenih le šestnajst. V MO letos kandidira le devet žensk od 74 kandidatov. V 23 letih sta mestno občino doslej vodili le dve ženski – obe Ljubljano: po Viki Potočnik (1997–2001) še Danica Simšič (2002–2006). O vzrokih, da je premalo žensk na čelu vseh občin, ne le mestnih, Haček pravi: »Najbrž gre za kombinacijo pozornosti javnosti, ki si je mnogi kandidati, ne le ženske, ne želijo, ter časovno napornega vodenja velikih občin, pri čemer se morajo ženske zavestno odpovedati času, ki bi ga sicer namenile družini in otrokom.« Maksuti dodaja še »šerifovski« vidik politike, v kateri »v kontekstu denarja namesto v kontekstu referenc« že lep čas dominirajo moški.