Usoda sirskega državljana v rokah naših oblasti

Sodišče EU in vrhovno sodišče v primeru Ahmada Šamieha pritrdilo ravnanju notranjega ministrstva.
Objavljeno
13. oktober 2017 20.51
Skupina beguncev prihaja pred namestitveni center v nekdanji tovarni Beti v Dobovi. Rigonce, Slovenija 26.oktobra 2015. [begunci,emigranti,kolone ljudi,prometni znaki,prometne table,obvozi,Dobova,Slovenija,begunski centri,namestitveni centri]
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana - Slovensko notranje ministrstvo zaradi varstva osebnih podatkov ne razkriva, kako bo ravnalo v primeru sirskega državljana Ahmada Šamieha po tem, ko sta svoje povedali sodišče EU in naše vrhovno sodišče. Ali ga bo vrnilo na Hrvaško, je še neznanka.

Gre za enega od primerov, zaradi katerega se je naša najvišja sodna instanca pred dobrim letom dni obrnila na luksemburško sodišče, da bi rešili dileme, povezane z dublinsko uredbo, in sicer, ali daje ustrezne odgovore na razmere, ko smo na balkanski poti imeli množičen begunski val in se je posameznik odločil, da Slovenijo zaprosi za mednarodno zaščito.

Gre za primer sirskega državljana, ki je februarja lani iz svoje domovine odšel v Libanon, nato v Turčijo, Grčijo, Makedonijo, Srbijo, na Hrvaško in v Slovenijo. Iz Hrvaške je k nam prišel z »migracijskim vlakom«, kot je v predlogu za predhodno odločanje zapisalo vrhovno sodišče. Že na poti iz Srbije na Hrvaško so ga, kot številne druge migrante, spremljali srbski državni organi, na hrvaško stran je vstopil na za to odrejenem prehodu državne meje. Tudi na hrvaški strani so ga spremljali nadzorniki, ki njegovega vstopa v državo niso zavrnili, prav tako niso uvedli nobenega postopka zaradi zapustitve hrvaškega ozemlja ali preverjali, ali sirski begunec izpolnjuje pogoje za zakonit vstop na hrvaško ozemlje. Organi sosednje države so nato organizirali prevoz do slovenske državne meje.

Nezakonit vstop

Sirski državljan je po dosegljivih podatkih še vedno nastanjen v izpostavi ljubljanskega azilnega doma, pri nas je zaprosil za mednarodno zaščito, vendar je naše notranje ministrstvo junija lani odločilo, da njegove prošnje ne bo obravnavalo, saj je v skladu z dublinskimi pravili za to pristojna Hrvaška. In sodišče EU je ministrstvu pritrdilo. Odločilo je namreč, da je Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Za te osebe namreč velja, da so nezakonito prečkale zunanjo mejo Hrvaške v smislu uredbe dublin III, kot se uradno imenuje omenjeni evropski akt.

Sodišče EU se je pravzaprav hkrati ukvarjalo z dvema primeroma, in sicer s primerom sirskega državljana, ki je pri nas, in člani dveh afganistanskih družin, ki so se nastanili v Avstriji. Presodilo je, da je sprejem državljanov držav, ki niso članice EU, ne glede na to, ali gre za sklicevanje na humanitarne razloge, šteti za nezakonit prehod meje. Konkretno to pomeni, da bi se morala sosednja država, v katero so najprej vstopili prosilci za azil, ukvarjati z njihovimi prošnjami za mednarodno zaščito ne glede na to, ali je takrat šlo za izredne okoliščine.

Slovensko vrhovno sodišče je na podlagi odločitve sodišča EU sklenilo, da ni nobene utemeljene domneve, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja s prosilci za mednarodno zaščito.

Suverena presoja

Kako bodo ravnale naše oblasti v zvezi z Ahmadom Šamiehom, še ni jasno. Sodišče EU je poudarilo, da je vsaka država povsem suverena pri odločitvi, kako bo obravnavala prošnje za azil. To pomeni, da lahko odloči, da sirskega državljana, ki si prizadeva, da bi se mu v Sloveniji pridružila tudi njegova družina, saj našo državo šteje za »svojo drugo domovino«, ne vrne na Hrvaško in da njegovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnava sama.

Edini primer

Povečanja števila dublinskih postopkov zaradi sodbe sodišča EU notranje ministrstvo ne pričakuje, »saj se odločitev nanaša izključno na določanje odgovornosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v primeru, da je oseba vstopila v EU iz tretje države. Ker Republika Slovenija ne meji na tretje države, navedena sodba z vidika določanja odgovornosti za obravnavo prošenj ni relevantna,« so pojasnili na notranjem ministrstvu. Na ministrstvu za notranje zadeve so z odločitvijo sodišča EU zadovoljni, saj je potrdilo odločitev slovenskih pristojnih organov, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Hrvaška, bodo pa sodbo, kot so dodali, še natančno proučili. Poudarili so, da v naši državi »razen tožeče stranke ni drugih prosilcev, na katere bi sodba vplivala«.

Kaj se zdaj dogaja z Ahmadom Šamiehom, smo poskušali preveriti pri njegovem odvetniku, vendar se na naša poizvedovanja ni odzval. Po naših neuradnih informacijah sicer lahko sklepamo, da naša država sirskega državljana ne bo izročila Hrvaški.