Usoda ukinitve dodatka še negotova
Socialni transferji: Državni zbor v četrtek o dodatku za delovno aktivnost; SD in Levica proti, ni pa še znano za NSi in SDS.
Odpri galerijo
Nevladne organizacije nasprotujejo ukinitvi dodatka, na ministrstvu za delo pa opozarjajo na nesorazmerje med socialno pomočjo in plačo. FOTO: Igor Zaplatil
Ljubljana – Dodatek za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči oziroma predlog za njegovo ukinitev bo v četrtek ponovno tema razprave v državnem zboru in po vsej verjetnosti tudi dogajanja pred njim, kjer bodo nevladne organizacije poslance pozivale, naj predloga spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih ne sprejmejo. V tem trenutku še ni mogoče napovedati, koliko predstavnikov ljudstva jih bo uslišalo in ali bo zakon sploh dobil zeleno luč.
Pobuda za ukinitev dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči je razdelila javnost, politični prostor in samo koalicijo. Dodatek za delovno aktivnost, ki ga sicer ne poznajo v nobeni primerljivi ureditvi, so uvedli leta 2012, ko je denarna socialna pomoč znašala 230 evrov (danes je 402 evra za samsko osebo). Izplačuje se v dveh višinah – tisti, ki so delovno aktivni več kot 128 ur na mesec, so upravičeni do 205 evrov mesečnega dodatka. Nižji dodatek (104 evre) pa dobivajo tisti, ki so aktivni med 60 in 128 ur na mesec, in pa posamezniki, ki so podpisali sporazum o prostovoljstvu s kakim društvom, pri čemer je obveza vsaj 24 ur prostovoljskega dela na leto.
»Ukrep, ki je bil učinkovit v času finančne krize, nima enakega učinka v času gospodarske rasti; to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes ne spodbuja več k zaposlovanju ter povzroča past neaktivnosti, v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile,« so na ministrstvu za delo med drugim utemeljili predlog ukinitve. Z dodatkom se transfer preveč približa plači, v času najnižje brezposelnosti imamo najvišje število upravičencev do socialne pomoči.
Na drugi strani pa številne nevladne organizacije nasprotujejo ukinitvi dodatka, ker bo to po njihovem prizadelo najbolj ranljive in jih še bolj pahnilo v revščino. Skupina humanitarnih organizacij je spisala apel, v katerem poudarjajo, kako pomembno je z dodatkom nagrajeno prostovoljsko delo za tiste, ki so že dolgo daleč od trga dela. Nanizali so tudi nekaj konkretnih predlogov proti domnevnim zlorabam instituta (skupine naj bi ustanavljale društva, ki so podpisovala potrdila o prostovoljskem delu). Po spletu je krožila tudi peticija proti ukinitvi, ki jo podpisujejo posamezniki.
V parlamentu so najglasnejši kritiki predloga poslanci Levice, ki so z več kot 13-urnim »filbustranjem« poskušali preprečiti odločanje o noveli zakona na seji parlamentarnega odbora, kjer so med drugim večkrat ponovili, da bodo najbolj prizadete matere samohranilke, družine z enim zaposlenim ter revni zaposleni. Vladi očitajo, da povečuje razlike v družbi in antisocialno politiko, ko namerava vzeti 16 milijonov evrov revnim, hkrati pa bo z davčno reformo naredila v državni blagajni 137-milijonsko luknjo, od katere bodo imeli največ bogati.
Premier Marjan Šarec jim je odgovoril, da bo ta denar šel za javna dela, da bo vlada letos namenila 270 milijonov evrov za socialne pomoči, kar je 125 milijonov več kot leta 2012, v času najhujše krize. Izpostavil je še, da prostovoljcem ne teče delovna doba, niti niso pokojninsko zavarovani, hkrati pa opozoril, da imata lahko tudi upokojenka ali študentka prostovoljka nizko pokojnino oziroma štipendijo, pa ne dobita nobenega dodatka, ker je vezan na socialno pomoč.
Poleg Levice, za katero bo dodatek za delovno aktivnost ena od točk premisleka o nadaljevanju sodelovanja z vlado, bodo proti spremembam zakona o socialnovarstvenih prejemkih glasovali poslanci SD. Predstavniki ostalih štirih koalicijskih strank argumente ministrstva podpirajo, prav tako bodo za ukinitev dodatka v SNS. Pri NSi še nimajo jasnega stališča, utegne pa se zgoditi, da bo vsak poslanec glasoval po svoji presoji. Največja parlamentarna stranka SDS pa bo stališče predstavila šele na četrtkovi seji, so pa njeni člani odbora, po tem, ko je bil sprejet njihov amandma, prispevali odločilne glasove na odboru.
Pobuda za ukinitev dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči je razdelila javnost, politični prostor in samo koalicijo. Dodatek za delovno aktivnost, ki ga sicer ne poznajo v nobeni primerljivi ureditvi, so uvedli leta 2012, ko je denarna socialna pomoč znašala 230 evrov (danes je 402 evra za samsko osebo). Izplačuje se v dveh višinah – tisti, ki so delovno aktivni več kot 128 ur na mesec, so upravičeni do 205 evrov mesečnega dodatka. Nižji dodatek (104 evre) pa dobivajo tisti, ki so aktivni med 60 in 128 ur na mesec, in pa posamezniki, ki so podpisali sporazum o prostovoljstvu s kakim društvom, pri čemer je obveza vsaj 24 ur prostovoljskega dela na leto.
»Ukrep, ki je bil učinkovit v času finančne krize, nima enakega učinka v času gospodarske rasti; to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes ne spodbuja več k zaposlovanju ter povzroča past neaktivnosti, v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile,« so na ministrstvu za delo med drugim utemeljili predlog ukinitve. Z dodatkom se transfer preveč približa plači, v času najnižje brezposelnosti imamo najvišje število upravičencev do socialne pomoči.
Infografika
Udarec ranljivim
Na drugi strani pa številne nevladne organizacije nasprotujejo ukinitvi dodatka, ker bo to po njihovem prizadelo najbolj ranljive in jih še bolj pahnilo v revščino. Skupina humanitarnih organizacij je spisala apel, v katerem poudarjajo, kako pomembno je z dodatkom nagrajeno prostovoljsko delo za tiste, ki so že dolgo daleč od trga dela. Nanizali so tudi nekaj konkretnih predlogov proti domnevnim zlorabam instituta (skupine naj bi ustanavljale društva, ki so podpisovala potrdila o prostovoljskem delu). Po spletu je krožila tudi peticija proti ukinitvi, ki jo podpisujejo posamezniki.
V parlamentu so najglasnejši kritiki predloga poslanci Levice, ki so z več kot 13-urnim »filbustranjem« poskušali preprečiti odločanje o noveli zakona na seji parlamentarnega odbora, kjer so med drugim večkrat ponovili, da bodo najbolj prizadete matere samohranilke, družine z enim zaposlenim ter revni zaposleni. Vladi očitajo, da povečuje razlike v družbi in antisocialno politiko, ko namerava vzeti 16 milijonov evrov revnim, hkrati pa bo z davčno reformo naredila v državni blagajni 137-milijonsko luknjo, od katere bodo imeli največ bogati.
- Premier Šarec: Denar bo šel za javna dela.
- Koalicija še vedno razdeljena.
- V parlamentu so najglasnejši kritiki ukinitve poslanci Levice.
Premier Marjan Šarec jim je odgovoril, da bo ta denar šel za javna dela, da bo vlada letos namenila 270 milijonov evrov za socialne pomoči, kar je 125 milijonov več kot leta 2012, v času najhujše krize. Izpostavil je še, da prostovoljcem ne teče delovna doba, niti niso pokojninsko zavarovani, hkrati pa opozoril, da imata lahko tudi upokojenka ali študentka prostovoljka nizko pokojnino oziroma štipendijo, pa ne dobita nobenega dodatka, ker je vezan na socialno pomoč.
Parlamentarno preštevanje
Poleg Levice, za katero bo dodatek za delovno aktivnost ena od točk premisleka o nadaljevanju sodelovanja z vlado, bodo proti spremembam zakona o socialnovarstvenih prejemkih glasovali poslanci SD. Predstavniki ostalih štirih koalicijskih strank argumente ministrstva podpirajo, prav tako bodo za ukinitev dodatka v SNS. Pri NSi še nimajo jasnega stališča, utegne pa se zgoditi, da bo vsak poslanec glasoval po svoji presoji. Največja parlamentarna stranka SDS pa bo stališče predstavila šele na četrtkovi seji, so pa njeni člani odbora, po tem, ko je bil sprejet njihov amandma, prispevali odločilne glasove na odboru.
