Usoda zasavskih HE prepuščena poslancem

Po včerajšnji razpravi bo danes v državnem zboru potekalo še glasovanje o zakonu, ki ga je vložil Desusov poslanec iz Hrastnika Ivan Hršak.
Objavljeno
22. marec 2018 10.02
uho*DZ - Izredna seja
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Ljubljana – Zakonodaji, od katere Zasavje pričakuje novega vetra v jadra svoje energetike v zatonu, se slabo piše. Danes bodo v državnem zboru glasovali o zakonu o HE na srednji Savi, ki ga je vložil Desusov Ivan Hršak, pri tem pa ostal brez podpore »velikih«, zdaj že bivših koalicijskih partneric SMC in SD. »Zato je žal večja verjetnost, da nam ne bo uspelo,« je za Delo dejal Hršak.

V včerajšnji razpravi v državnem zboru so zakon poleg Desusa podprli le poslanci SDS in NSi. Hrškov zakon koncesijo za 50 let podeljuje hčerinski družbi HSE Sresi, koncesnina pa bi znašala desetino vrednosti proizvedene elektrike z vodnim povračilom.

Na zahteve naravovarstvenikov, naj predlog zakona med drugim tudi v skrbi za sulca umaknejo, Hršak odgovarja, da je treba celovito presojo vplivov na okolje opraviti v sklopu sprejemanja prostorskih aktov: »Tudi študije dviga ali spusta podtalnice se izvajajo v okviru sprejetja DPN, saj danes o 'kotah', kjer naj bi bila zajezitev, še ni moč govoriti!«

Po tistem, ko je Hrškovemu zakonu včeraj nasprotovala tudi Levica, se je oglasil tajnik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens) Božo Dukič. »Pred vami je tudi sprejetje energetskega koncepta Slovenije, kateremu ne morete pritrditi, če nasprotujete sprejetju zakona o HE na srednji Savi,« je sporočil poslancem Levice. Mimogrede: Luka Mesec je bil izvoljen v Trbovljah. Na predlog zakona je sicer prispelo le eno mnenje nezadovoljne lokalne skupnosti: v Trbovljah se ne strinjajo s predvideno razdelitvijo koncesnine. Medtem ko bi občini Zagorje in Hrastnik dobili po 70 odstotkov, naj bi Trbovljam pripadlo le 60 odstotkov koncesnine.

Darko Fius iz Zensa ocenjuje, da Slovenijo energetska odvisnost na leto stane 2,6 milijarde evrov, nadaljnje pol milijarde do dveh milijard predstavljajo ekonomski penali, ker se ta denar ne plemeniti doma temveč v tujini, približno 4,7 odstotka BDP pa gre za škode, povzročene z emisijami, kar znese 930 evrov na leto na prebivalca oziroma na ravni države nadaljnjih 1,9 milijarde na leto.

»Državne podpore rabi fosilnih energentov Slovenije ne vodijo v večjo blaginjo, nasprotno, strokovnjaki Svetovne banke trdijo, da približno štiri odstotke bruto domačega produkta skopni zaradi tega početja vsako leto, približno 1600 milijonov 'izgine' za te namene,« pravi Fius.

Neizkoriščenih vodnih potencialov za izgradnjo HE ima Slovenija za najmanj pet teravatnih ur na leto; vodnih tokov imamo kar 27.000 kilometrov.

Če bi danes po čudežu zakon vendar doživel večinsko podporo, bi sledila druga obravnava na matičnem delovnem telesu – odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, nato pa še sklic »izredne seje DZ po poslovniku«. »Kar pomeni, da jo lahko skličem samo s podpisi poslancev z najmanj 23 podpisi,« dodaja Hršak. Brez podpore zakonu je postopek v tem sklicu zaključen.