Ustavni pravnik Miro Cerar predlagal neustaven zakon
Državni zbor po nujnem postopku sprejema zakon, ki uvaja neenakost pred zakonom. Hkrati je to prvi zakon, ki dovoljuje, da zdravnik v Sloveniji ne govori slovensko.
Odpri galerijo
Cerarjeva vlada predlaga zakon, ki bi omogočil lažji prihod samo zdravnikov iz držav tretjega sveta. FOTO: Jure Eržen
Točno opoldne začenjajo poslanci novega sklica državnega zbora izredno sejo, na kateri se bodo soočili s prvo nujno težavo po volitvah: zdravljenje otroškega srca v UKC Ljubljana. Obravnavali bodo spremembo enega samega člena zakona o zdravniški službi, ki naj bi omogočil lažji in hitrejši prihod zdravnikov iz držav tretjega sveta v Slovenijo. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je napisala šest strani (odklonilnega) mnenja.
Sprememba zakona, ki jo je predložil novemu državnemu zboru premier v odhajanju, ustavni pravnik Miro Cerar, bi lahko bila po presoji zakonodajno-pravne službe »v neskladju s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave«. Ustava v tem členu pravi: »Vsi so pred zakonom enaki.« S čim si je zakon prislužil tveganje neustavnosti?
Bistveno je, da zakon omogoča opravljanje zdravniške službe pod enostavnejšimi pogoji le zdravnikom specialistom, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v tretji državi, ne pa tudi zdravnikom specialistom, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v drugi državi EU, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. Zakonodajno-pravna služba opozarja tudi na nekonsistentnost člena s celotnim zakonom, pomanjkanje zahteve po zavarovalnem kritju v zvezi s poklicno odgovornostjo za vabljenega zdravnika in druge neenakosti.
Bistveni cilj zakona je odpreti vrata zdravnikom iz tretjega sveta za primer, da je ogrožena 24-urna zagotovitev neprekinjenega zdravstvenega varstva v terciarni zdravstveni ustanovi. To so: oba UKC, klinika za pljučne bolezni Golnik in psihiatrična klinika Polje. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da bi morali veljati enaki pogoji za ves zdravstveni sistem.
Prav tako še nikoli noben zakon ni predvidel ukinitve slovenskega jezika v Sloveniji. Cerarjeva vlada je predlagala, da zdravniku iz tretjih držav ni treba znati slovenskega jezika. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je slovenski jezik pravica bolnika. Posebnost je tudi povabilo, ki je potrebno za prihod tujega zdravnika, ne pa morda razpis, pri tem pa ni treba nostrificirati izobrazbe, ampak lahko zanj jamčijo trije naši zdravniki. Tuji zdravniki so potrebni zaradi odhajanja domačih.
»Odhajanje zdravnikov ni nikakršna posebnost. Težava pa je, če so v domači državi evropsko neprimerljive plače in svojih zdravnikov država zato ne more dobiti nazaj,« je dejal Bojan Popovič, zdravnik in pravnik zdravniškega sindikata Fides. Evropska federacija zdravniških sindikatov (Fems) bo ravno letos obravnavala vprašanja evropskega zdravniškega trga. Po podatkih Femsa je Romunija zaradi odhodov zdravnikov povišala zdravniške plače za 100 odstotkov in s tem zdravnike izvzela iz enotnega plačnega sistema. »V Sloveniji je potreba po enotnem plačnem sistemu nad zdravjem otrok,« je opozoril Popovič.
V Romuniji so zdaj plače nominalno podobne plačam slovenskih zdravnikov, zaradi nizke kupne moči v Romuniji pa so romunske zdravniške plače v resnici dvakrat tolikšne kot v Sloveniji. Nekaj drugih podatkov: slovenski zdravnik zasluži na začetku 980 evrov neto, v času šestletne specializacije med 1100 in 1300 evri neto, najvišja plača za redno delo je 2400 evrov neto. V Avstriji in Nemčiji so plače dvakrat tolikšne; zdravnik začetnik zasluži okoli 2400 evrov. Na Finskem, denimo, zasluži zdravnik začetnik v zdravstvenem centru 4500 evrov.
Neenakost evropskih zdravnikov z zdravniki iz tretjega sveta
Sprememba zakona, ki jo je predložil novemu državnemu zboru premier v odhajanju, ustavni pravnik Miro Cerar, bi lahko bila po presoji zakonodajno-pravne službe »v neskladju s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave«. Ustava v tem členu pravi: »Vsi so pred zakonom enaki.« S čim si je zakon prislužil tveganje neustavnosti?
Bistveno je, da zakon omogoča opravljanje zdravniške službe pod enostavnejšimi pogoji le zdravnikom specialistom, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v tretji državi, ne pa tudi zdravnikom specialistom, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v drugi državi EU, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. Zakonodajno-pravna služba opozarja tudi na nekonsistentnost člena s celotnim zakonom, pomanjkanje zahteve po zavarovalnem kritju v zvezi s poklicno odgovornostjo za vabljenega zdravnika in druge neenakosti.
Slovenski jezik pravica bolnika
Bistveni cilj zakona je odpreti vrata zdravnikom iz tretjega sveta za primer, da je ogrožena 24-urna zagotovitev neprekinjenega zdravstvenega varstva v terciarni zdravstveni ustanovi. To so: oba UKC, klinika za pljučne bolezni Golnik in psihiatrična klinika Polje. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da bi morali veljati enaki pogoji za ves zdravstveni sistem.
Prav tako še nikoli noben zakon ni predvidel ukinitve slovenskega jezika v Sloveniji. Cerarjeva vlada je predlagala, da zdravniku iz tretjih držav ni treba znati slovenskega jezika. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je slovenski jezik pravica bolnika. Posebnost je tudi povabilo, ki je potrebno za prihod tujega zdravnika, ne pa morda razpis, pri tem pa ni treba nostrificirati izobrazbe, ampak lahko zanj jamčijo trije naši zdravniki. Tuji zdravniki so potrebni zaradi odhajanja domačih.
Enotni plačni sistem nad zdravjem otrok
»Odhajanje zdravnikov ni nikakršna posebnost. Težava pa je, če so v domači državi evropsko neprimerljive plače in svojih zdravnikov država zato ne more dobiti nazaj,« je dejal Bojan Popovič, zdravnik in pravnik zdravniškega sindikata Fides. Evropska federacija zdravniških sindikatov (Fems) bo ravno letos obravnavala vprašanja evropskega zdravniškega trga. Po podatkih Femsa je Romunija zaradi odhodov zdravnikov povišala zdravniške plače za 100 odstotkov in s tem zdravnike izvzela iz enotnega plačnega sistema. »V Sloveniji je potreba po enotnem plačnem sistemu nad zdravjem otrok,« je opozoril Popovič.
Plače na zdravniškem trgu
V Romuniji so zdaj plače nominalno podobne plačam slovenskih zdravnikov, zaradi nizke kupne moči v Romuniji pa so romunske zdravniške plače v resnici dvakrat tolikšne kot v Sloveniji. Nekaj drugih podatkov: slovenski zdravnik zasluži na začetku 980 evrov neto, v času šestletne specializacije med 1100 in 1300 evri neto, najvišja plača za redno delo je 2400 evrov neto. V Avstriji in Nemčiji so plače dvakrat tolikšne; zdravnik začetnik zasluži okoli 2400 evrov. Na Finskem, denimo, zasluži zdravnik začetnik v zdravstvenem centru 4500 evrov.
